Janši vojna v Ukrajini ne prinaša volilne zmage

Tudi po zadnji volilni napovedi na vrhu ostaja stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, a se je njena prednost pred SDS zmanjšala.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sobota, 12. 3. 2022, 18:00


jansa shod ukrajina pl
Praktično vsi Janševi javni nastopi so povezani z vojno in strašenjem pred njeno nevarnostjo za Slovenijo.
Primož Lavre

Vojna v Ukrajini kljub nekaterim drugačnim napovedim ni bistveno spremenila razmerij na domačem političnem prizorišču. Gibanje Svoboda, ki ga vodi Robert Golob, namreč ostaja najbolj priljubljena politična stranka. Če bi bile volitve jutri, bi bila zmagovalka parlamentarnih volitev. S strankami Koalicije ustavnega loka (KUL) bi imela stranka Gibanje Svoboda trdno večino za sestavo vlade, a se je njena prednost pred SDS Janeza Janše zmanjšala. 

To ugotavlja volilna napoved, ki jo je med 7. in 10. marcem za Svet24, Večer, Primorske Novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. V anketi je za stranko Gibanje Svoboda glasovalo 21 odstotkov vprašanih, kar je praktično enako kot pred dvema tednoma. Sledi ji SDS, ki bi jo volilo dobrih 20 odstotkov vprašanih.

Preberite še:
Javni denar za financiranje brezplačnika SDS #foto

Podpora strankam KUL enaka kot pred vojno

Podpora SDS je tako v zadnjih dveh tednih nekoliko, a ne bistveno zrasla. Gre sicer za prvo anketo, ki jo je agencija Ninamedia opravila že po izbruhu vojne v Ukrajini. Tej je Janša v celoti prilagodil tudi predvolilno strategijo. Praktično vsi Janševi javni nastopi so povezani z vojno in strašenjem pred njeno nevarnostjo za Slovenijo. Janša želi dajati vtis vojskovodje iz leta 1991, ki je v teh časih edini sposoben voditi državo. Ob hkratnem zbujanju strahu pa se je SDS z novo serijo oglasov na panojih, ki so preplavili Slovenijo, začela prikazovati kot jamstvo za varnost države in varuhinja stabilnosti.

/
/
Svet24

A vse to očitno še zdaleč ni dovolj, da bi SDS lahko sestavila vlado. Tudi podpora štirim strankam KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) namreč ostaja stabilna, na domala isti ravni kot v dneh pred vojno, ko je agencija Ninamedia opravila zadnjo anketo. Če bi bile volitve jutri, bi Gibanje Svoboda, SD, LMŠ, Levica in SAB skupaj osvojile 55 poslanskih sedežev, SDS in NSi pa 29, torej štiri manj, kot jih imajo zdaj. V državni zbor bi prišlo še Povežimo Slovenijo, ki združuje Konkretno Zdravka Počivalška, SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zelene Andreja Čuša in Novo socialdemokracijo Andreja Magajne.

Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način torej, kot da bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 oseb, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju. Volilne napovedi bomo do aprilskih volitev objavljali na 14 dni, zadnjo pa 22. aprila, torej pred začetkom volilnega molka.

/
/
Svet24

Preberite še:
Volilna napoved: Golob prehitel Janšo, opoziciji 55 poslanskih sedežev

Drobljenje glasov na desnici

Katere trende je mogoče razbrati iz pete volilne napovedi, ki jo je agencija opravila letos? Odločenost ljudi, da gredo na volitve, ostaja visoka oziroma celo nekoliko raste. Že skoraj 64 odstotkov ljudi je v anketi odgovorilo, da se bo zagotovo udeležilo volitev. V tem primeru bi se volitev udeležilo 1,08 milijona ljudi, kar je že skoraj 180.000 več kot leta 2018. Takrat je zmagala SDS, za katero je glasovalo 222.000 ljudi. Le manj kot sedem odstotkov vprašanih je odgovorilo, da na volitve zagotovo ne bo šlo. 

/
/
Svet24

Drugi trend je ponovno naraščanje deleža neopredeljenih volivcev. Po prihodu Gibanja Svoboda se je njihovo število v anketah praktično prepolovilo. Ker podpora stranki Roberta Goloba ostaja na enaki ravni, to pomeni, da v bazen neopredeljenih počasi, a vztrajno prihajajo volivci, ki so bili pred tem že odločeni voliti katero od drugih strank. Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da ti anketiranci ne želijo povedati, koga bodo volili. Ta pojav so raziskovalci v tujini zaznali ob vstopu skrajno desnih in populističnih strank, najbolj izrazito v ZDA pred predsedniškimi volitvami leta 2016, na katerih je slavil Donald Trump

To bi morda lahko pojasnilo, zakaj v zadnjem mesecu dni tako niha podpora populistični stranki Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović, nekdanji podpredsednik SNS Zmaga Jelinčiča. Po zadnji meritvi je Resni.ca spet daleč od parlamentarnega praga – enako kot Naša dežela Aleksandre Pivec, ki ji podpora upada. Prav tako že dve anketi v zadnjih dveh tednih kažeta na prelivanje manjšega dela dosedanjih volivcev SDS v Povežimo Slovenijo. Ob vseh teh dejstvih in drobljenju glasov na desnici gre verjetno že kmalu pričakovati dokončno odločitev Janševe stranke, ali in kolikšnemu številu "satelitskih" strank bo še naprej pomagala z lastno infrastrukturo, katero od njih pa se bo odločila potopiti.

Preberite še:
Ker Rusi več ne morejo, zdaj "sovražnico EU" podpira financer Nova24TV

Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 7. in 10. marcem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9563 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3487 jih ni bilo dosegljivih, 3771 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1255 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo obeh anket so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).

Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.