Janševo skrito bratenje z italijansko desnico

Kabinet predsednika vlade je zamolčal njegov sestanek s tesnim zaupnikom Mattea Salvinija, prvaka italijanske populistične desnice.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sobota, 15. 5. 2021, 05:55


c9d2270afd48310b7261-matteo-salvini
Matteo Salvini, prvak italijanske populistične desnice, je leta 2019 v Bazovici fojbe primerjal s holokavstom, o fašističnih zločinih nad Slovenci pa molčal. V zadnjih mesecih je v rednih stikih s predsednikom vlade Janezom Janšo, s katerim ju druži tudi navdušenje nad nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Reuters

Če želite kot novinar izvedeti, s kom vse se sestaja predsednik vlade Janez Janša, morate imeti precej časa in potrpljenja. Vsakič, ko zaprosimo za te podatke, nam iz njegovega kabineta sporočijo, da bodo na naša vprašanja odgovorili v zakonsko predpisanih rokih. Za odgovor si tako vzamejo do sedem delovnih dni. Tudi podatki, ki jih dobimo, niso popolni.

Slovenski premier je namreč našel nov način, s katerim se izogiba javnemu razkrivanju svojih obiskovalcev. Z njimi se očitno ne srečuje več v vladnih prostorih na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, ampak na sedežu SDS na Trstenjakovi. Prav zaradi tega je lahko javnosti zamolčal, da se je pred dobrim mesecem dni sestal s Marcom Dreostom, tesnim zaupnikom prvaka italijanske populistične desnice Mattea Salvinija

Dreosto je evropski poslanec italijanske desne stranke Liga, ki je politično identiteto v zadnjih letih zgradila na nasprotovanju migracijam in Bruslju. Vodi jo Matteo Salvini, nekdanji italijanski minister za notranje zadeve, ki je v času svojega mandata ladjam s prebežniki iz Afrike preprečeval zasidranje, zaradi česar se je znašel na sodišču. Leta 2019 je v Bazovici na slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe te primerjal s holokavstom, v celoti pa zamolčal fašistične zločine nad Slovenci. Takratni premier Marjan Šarec mu je zato očital "zgodovinski revizionizem brez primere". Salvini v aktualni italijanski vladi, ki jo vodi Mario Draghi, nima funkcije, a je del njegove koalicije. 

Preberite še:
Kaj je skrivnostni Grk počel pri Janši

Zakaj Janšev kabinet molči o obisku?

Dreosto je v zadnjih letih eden najvidnejših predstavnikov Lige. K Janši je prišel v torek, 6. aprila, takoj po velikonočnih praznikih. O tem sestanku kabinet predsednika vlade ni obvestil javnosti. Zakaj ne? Ker srečanje ni potekalo v prostorih kabineta, so nam pojasnili. Da je bil v Ljubljani, je tako Dreosto sam razkril na družbenem omrežju Instagram. Iz fotografije je razvidno, da ga je Janša sprejel na sedežu SDS. 

Janez Janša in italijanski poslanec Evropskega parlamenta Marco Dreosto na sedežu SDS na Trstenjakovi v Ljubljani.
Janez Janša in italijanski poslanec Evropskega parlamenta Marco Dreosto na sedežu SDS na Trstenjakovi v Ljubljani.
Facebook

Dreosto je takrat sporočil, da je bila glavna tema sestanka z Janšo tematika čezmejnih migracij na tako imenovani balkanski poti. Govorila naj bi tudi o režimu prehoda meje med Slovenijo in Italijo za delavce in možnem oblikovanju ekonomske cone na meji.

Tudi na dodatno vprašanje, kaj je bila tema sestanka, v Janševem kabinetu niso odgovorili. Toda težko je verjeti, da se je Dreosto v Slovenijo res prišel pogovarjat le o nezakonitih migracijah. Te namreč v tem trenutku zagotovo niso pereča varnostna težava. Po podatkih mednarodnih organizacij je v Bosni in Hercegovini trenutno okrog 6500 beguncev. Slovenska policija pa je med januarjem in aprilom zabeležila 1642 ilegalnih prehodov meje med Slovenijo in Hrvaško, torej približno 400 na mesec. Gre za številke, ki ne predstavljajo "nevarnosti, da bi Furlanija-Julijska Krajina postala evropski begunski center", pred čemer naj bi Dreosto po lastnih besedah posvaril Janšo.

Kaj je torej Dreosto v resnici počel v Sloveniji? Je Janši prinesel sporočilo svojega političnega šefa? Ni skrivnost, da je slovenski premier v stikih s Salvinijem. 17. marca sta tako govorila po videoklicu. Uradna tema pogovora je bila krepitev sodelovanja med državama pri migracijah in boju proti covid-19. Salvini je izrazil upanje, da se bo z Janšo kmalu srečal v živo.

Preberite še:
Dolg seznam kršitev Orbana in Poljakov ali kaj brani Janša

Ko gre Orban iz EPP, se Janša sliši s Salvinijem

V ozadju je tako verjetno večja zgodba. Le dan po tem, ko se je Janša pogovarjal s Salvinijem, torej 18. marca, je namreč na evropskem političnem prizorišču prišlo do pomembnega premika. Vrste Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v Evropskem parlamentu, je morala dokončno zapustiti madžarska stranka Fidesz. Njen voditelj Viktor Orban je Madžarsko v desetletju vladavine spremenil v neliberalno demokracijo. Zaradi napadov na Bruselj, nespoštovanja evropskih vrednost (vladavine prava, svobode medijev) in islamofobije je postal nezaželen v vrstah evropskih konservativcev. Če Orbanov Fidesz ne bi sam zapustil EPP, bi ga iz tam izključili, čemur so do zadnjega med redkimi nasprotovali evropski poslanci SDS. 

Med pogajanji o evropskem proračunu in skladu za okrevanje je Janez Janša stopil na stran Madžarske in Poljske. Na fotografiji še madžarski premier Viktor Orban (levo) in predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki (v sredini).
Med pogajanji o evropskem proračunu in skladu za okrevanje je Janez Janša stopil na stran Madžarske in Poljske. Na fotografiji še madžarski premier Viktor Orban (levo) in predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki (v sredini).
STA

Takoj zatem se je Orban začel z drugimi evropskimi desnimi populisti in suverenisti, ki si želijo šibkejše Evropske unije, pogovarjati o povezovanju v novi politični blok. Prvi dan aprila se je tako Orban v Budimpešti srečal s Salvinijem in poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim. Govorili so o zavezništvu, ki bo "zaščitilo tradicionalne in normalne vrednote, na katerih se je razvila evropska civilizacija". "Okrevanje po epidemiji ni le priložnost za nov gospodarski, ampak tudi kulturni začetek – za evropsko renesanso," je njihove načrte opisal Salvini. 

Janše, Orbanovega najtesnejšega političnega zaveznika v Evropi, na tem sestanku ni bilo. Toda že pet dni pozneje se je v Ljubljani sestal z Dreostom. Še pred tem je Demokracija, strankarski tednik SDS, ki ga izdaja podjetje v večinski lasti Madžarov, z italijanskim evropskim poslancem objavila intervju. V njem je bil Dreosto kritičen do razprave Evropskega parlamenta o svobodi medijev v Sloveniji, kar je bila glasba za Janševa ušesa. "Evropa bi morala dati prednost razpravi o Kitajski in ne o svobodi v državah, ki so se bojevale proti komunizmu," je v intervjuju poudaril Dreosto. 

Preberite še:
Objavljamo dokument o razdelitvi BiH, ki ga išče ves Balkan

SDS in blok združenih evropskih populistov 

Čeprav je SDS po Fideszovem odhodu ostala v EPP, Janša ne skriva, kam ga vlečejo politične simpatije. V drugi polovici aprila je tako Janša obiskal Varšavo in tam poudaril, da je Poljska država, ki spoštuje vladavino prava. Prejšnji teden se je slovenski premier udeležil vrha šefov držav EU v Portu in se takoj po prihodu z letala na štiri oči srečal z Viktorjem Orbanom, ki je fotografijo sestanka objavil na družbenih omrežjih. Vsebina njunih pogovorov še vedno ni znana.

Vse to priča o tem, da je slovenski premier v rednih stikih s snovalci novega evropskega populističnega bloka. To potrjuje tudi afera z neuradnim diplomatskim dokumentom ("non-paper" v angl.) o novem risanju meja na Balkanu, ki smo ga sredi aprila razkrili na necenzurirano.si. Po informacijah iz več virov naj bi pri njegovem pošiljanju na različne naslove sodeloval Janšev kabinet in sam slovenski premier. Da je Janša "v ozadju dokumenta", je poročalo več evropskih medijev, tudi spletni portal EU Observer, ki velja za enega od najbolje obveščenih o dogajanjih o Bruslju. Del njegove vsebine naj bi nastal v Budimpešti. Orban dokumenta nikoli ni javno komentiral.  

V diplomatskih krogih sicer špekulirajo, da Janša vsaj za zdaj SDS še ne želi pridružiti novi skupini. Slovenija bo namreč s 1. julijem prevzela predsedovanje EU, zaradi česar je tudi za Orbana in zaveznike verjetno koristneje, da Janša ostane za mizo velikih, torej znotraj EPP. Po koncu predsedovanja bo verjetno drugače. Gre za igro, ki so jo v Bruslju očitno že sprevideli. Janšo vse bolj dojemajo kot Orbanov podaljšek. Slovenski premier tako pred dnevi ni bil vabljen za govorca na konferenci o prihodnosti Evrope, saj naj bi tako zahteval nekdanji dolgoletni predsednik evropskih liberalcev Guy Verhofstadt

Spet drugo vprašanje je, ali se bodo Orban, Morawiecki in Salvini res uspeli dogovoriti o formalizaciji zavezništva. Kljub podobnim stališčem do Bruslja, migracij in krščanstva kot "branika evropske civilizacije", je med njimi tudi več razlik. Najbolj opazna je v odnosu do Rusije. Medtem ko je poljska vladajoča stranka Pravo in pravičnost ostra zagovornica sankcij in odločne drže EU do Moskve, sta Orban in Salvini odkrito naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Leta 2019 se je Salvini znašel v središču korupcijske afere, v kateri se je izkazalo, da je eden od njegovih sodelavcev skušal stranki Liga zagotoviti denar iz naftnih poslov v Rusiji.

Preberite še:
Afera "non-paper": Janšev molk, ki pove vse #komentar