"Bi moral biti bolj kot Viktor Orban? Bi moral omejiti pravice istospolnih in svobodo medijev? Vesel sem, da nisem tako grozen kot ta človek." Tako je nizozemski premier Mark Rutte pred dnevi v parlamentu odgovoril na kritike vodje skrajne desnice Geerta Wildersa, ki mu je očital, da Nizozemska nima močnega voditelja, kot je Orban.
V Bruslju, Berlinu, Parizu in drugih evropskih prestolnicah dobro vedo, kdo sta Viktor Orban in Jaroslaw Kaczynski, vodja poljske vladajoče stranke Pravo in pravičnost, ki ima v tej državi glavno besedo. Oba zdaj blokirata sprejetje celotne 750 milijard evrov vredne pomoči za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji in posledično evropski proračun. Vedo, da sta Poljska in Madžarska že nekaj časa najbolj problematični članici EU, ki serijsko hodita čez nekatere njene temelje. Sta edini državi, ki ju je Evropski svet do zdaj obravnaval zaradi kršitve evropske pogodbe in temeljnih vrednot EU: vladavine prava, spoštovanja človekovih pravic, človeškega dostojanstva in enakopravnosti.
Samo v zadnjega pol leta je evropsko sodišče za človekove pravice trikrat obsodilo Madžarsko zaradi kršenja evropskega prava:
- Maja je razsodilo, da madžarski prehodni centri za prosilce za azil kršijo evropsko pravo.
- Julija je bila Madžarska obsojena zaradi omejevanja financiranja nevladnih organizacij. Šlo je za zakon iz leta 2017, ki je predvideval, da morajo organizacije, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine, dobiti dovoljenje za delovanje od madžarskih oblasti. S tem so želele omejiti njihovo delovanje.
- Oktobra pa je bila obsojena še zaradi reforme visokega izobraževanja, ki postavlja dodatne pogoje za delovanje tujih univerz na njenem ozemlju. S tem je onemogočila delovanje Srednjeevropske univerze v Budimpešti.
Podrejanje sodnikov, medijev in celotne družbe
A to je le vrh ledene gore kršitev. V letošnjem poročilu o vladavini prava sta Madžarska in Poljska izpostavljeni kot "daleč najbolj izstopajoča primera, kako si lahko posamezne vlade podrejajo sodstvo, utišajo civilno družbo in omejujejo medijsko svobodo". Evropska komisarka Vera Jourova je Madžarsko označila za "bolno demokracijo". "Na Madžarskem in Poljskem smo priča namerni, preračunljivi in dolgoročni ugrabitvi oziroma uničevanju sistemov nadzora nad oblastjo," je poročilo komentiral Laurent Pech, opazovalec z univerze v Middlesexu.
Konec leta 2018 je tako madžarski parlament potrdil pravosodno reformo, ki predvideva ustanovitev novih upravnih sodišč pod nadzorom pravosodnega ministra. Vlada bi imenovala tudi sodnike, ki bi odločali o pritožbah na izide volitev in odločitvah nadzornikov medijev. Po kritikah iz Evrope in slabšem rezultatu populističnega bloka na zadnjih evropskih volitvah je dala Madžarska reformo na hladno.
Tudi poljska pravosodna reforma iz leta 2017, zaradi katere je Evropska komisija proti tej državi vložila tožbo, je bila v nasprotju s pravom EU. Z njo si je poljska oblast želela v več korakih popolnoma politično podrediti sodstvo. Obstoječe sodnike je želela na hitro in množično upokojiti, politično pa imenovati nove. Preostale sodnike bi nadzorovala s pomočjo disciplinske komisije vrhovnega sodišča, ki bi jo izbral parlament. Ta bi odločala tudi, katero sodišče bi obravnavalo primere proti sodnikom. Bruselj je opozarjal tudi pred dvojno vlogo ministra za pravosodje, ki je hkrati vrhovni državni tožilec.
Tudi ostale tarče oblasti na Poljskem so enake kot na Madžarskem. Poljska vladajoča koalicija je recimo letos začela razmišljati o omejitvi tujega lastništva v medijih. Na Madžarskem praktično ni več večjih neodvisnih medijev. V obeh državah so manjšine in ranljive skupine tarče stigmatizacije in sovražne propagande. Na Madžarskem je od leta 2018 brezdomstvo kršitev ustave, na Poljskem pa se je več deset občin, okrožij in regij razglasilo za območja brez "ideologije LGBTI".
Preberite še:
Srbijo in Vučića trese medijska korupcijska afera
Orbana in Poljake zanima le denar. In v Bruslju to vedo.
V evropskih prestolnicah dobro vedo, da sta Orban in poljska vlada občutljivi le na denar. Od EU in ideje evropskega povezovanja ju zanima le evropski denar. Poljska in Madžarska sta največji neto prejemnici denarja iz evropskega proračuna. Poljska je samo leta 2018 prejela 11,6 milijarde evrov več denarja, kot je vplačala vanj, Madžarska pa dobrih pet milijard evrov.
Ta denar na Madžarskem služi tudi bogatenju oligarhov in podjetij iz kroga vladajoče stranke Fidesz, zaradi česar je to državo že večkrat preiskoval tudi evropski urad za boj proti prevaram (OLAF). Samo pri projektih posodabljanja javne razsvetljave v madžarskih mestih je ugotovil kar 35 primerov oškodovanja javnih sredstev in 17 primerov, za katere obstaja sum organizirane kriminalne dejavnosti.
Se kdo torej še čudi, če v Budimpešti in Varšavi ne želijo niti slišati, da je spoštovanje vladavine prava pogoj za pridobitev evropskega denarja?
Poglejmo številke. Sveženj obsega dolgoročni proračun EU za obdobje od leta 2021 do 2027 v višini 1135 milijard evrov in sklad za okrevanje gospodarstva po pandemiji covid-19 v višini 750 milijard evrov. Iz sklada bodo države članice imele na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov kreditov:
1) Poljsko v svežnju kot tretjo največjo prejemnico čaka dobrih 63 milijard evrov denarja, od tega skoraj 27 milijard evrov nepovratnih sredstev. Po prvotnem predlogu bi jih morala dobiti še 11 milijard evrov več.
2) Madžarska lahko skupaj računa na 15 milijard evrov, od tega ji dobrih šestih milijard ne bo treba vrniti. V pogajanjih so Madžari izgubili 2,4 milijarde evrov nepovratnega denarja.
Za primerjavo: Slovenija bo dobila 1,73 milijarde evrov nepovratnih sredstev oziroma 940 milijonov evrov manj od prvotnega predloga. Zaradi veta Poljske in Madžarske torej ni ogrožen le začetek izplačila pomoči v začetku drugega leta, ampak tudi sprejetje sedemletnega proračuna EU.
Gre za denar
Pri Janševih prizadevanjih za dobrobit Viktorja Orbana in poljske vlade ne gre le za ista politična stališča, vrednote, različne poglede na evropsko prihodnost, preganjanje komunizma, spreminjanje EU v Sovjetsko zvezo, o čemer govori Orban, ali kaj podobnega. Gre tudi za boj za brezpogojno izplačilo evropskega denarja. Kdo ve, morda bo že jutri na vrsti Slovenija in njeno spoštovanje vladavine prava.
Janša funkcijo predsednika slovenske vlade v tem primeru zastavlja le za to, da madžarska in poljska vlada še naprej dobivata denar iz evropskega proračuna, v katerega največ vplačajo Nemčija, Francija in Italija, največ pa iz njega dobita Madžarska in Poljska. Pri tem imata še bianco menico, da si lahko doma podrejata sodnike, medije, univerze in vse ostale potencialne kritike oblasti.
Z novim pismom se ponuja za nekakšnega mirovnega posrednika med Brusljem in Budimpešto oziroma Varšavo, četudi je v interesu Slovenije in njenih tujih trgov čimprejšnje sprejetje reševalnega paketa. Na eni strani ve, da predvsem Orban zaradi njunih političnih in drugih povezav pričakuje njegovo pomoč. Toda na drugi strani se ne bo pridružil vetu, ker ve, da bi v tem primeru njegova vlada skoraj zagotovo padla. Vse ostalo je priročna zgodba za usmerjanje pozornosti z epidemije, ki je slovenski vladi že zdavnaj ušla za vajeti.
