Janševa koalicija gre še nad Luko Koper

Franciju Matozu, dolgoletnemu odvetniku Janeza Janše in SDS, se obeta nov položaj v državnem gospodarstvu.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 29. 4. 2021, 05:55


Janša Matoz
Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, prevzema vse več funkcij v državnem gospodarstvu.
STA

Po kadrovskih zamenjavah v Petrolu, Pošti Slovenije in Telekomu Slovenije je zdaj na vrsti Luka Koper, ena ključnih državnih družb. Po naših informacijah bo namreč Slovenski državni holding (SDH) na zahtevo vladajoče koalicije na junijski skupščini prevetril nadzorni svet koprskega pristanišča. V zadnjih tednih o tem tečejo intenzivni dogovori med vodstvi koalicijskih strank. V najožjem izboru imen, ki jih želi koalicija videti v novi sestavi nadzornega sveta Luke Koper, je tudi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS.

Ni skrivnost, da ima Janševa vlada velike načrte, povezane z Luko Koper. Po naših informacijah že nekaj časa resno razmišlja o možnosti, da bi vanjo spustila strateškega partnerja. To naj bi utemeljevala s potrebo po tesnejši vpetosti mednarodnih logistov v poslovanje. V vladnih krogih namreč ocenjujejo, da je potencial rasti Luke Koper na dolgi rok omejen in da se bo njen položaj v primerjavi s pristanišči v severnem Jadranu slabšal.

Necenzurirano prenos
Luka Koper je ena najpomembnejših družb v državni lasti. Na leto ustvari več kot 200 milijonov evrov prihodkov.
STA

Prva Janševa vlada je želela leta 2008 Luko Koper skupaj z Slovenskimi železnicami (SŽ) in Aerodromom Ljubljana povezati v logistični holding, v katerega bi lastniško vstopil nemški Deutsche Bahn (DB). Danes je Luka Koper v dveh ključnih državnih dokumentih – strategiji in klasifikaciji državnih naložb – opredeljena kot strateška naložba. To pomeni, da mora država v njej ohraniti večinski državni delež. Ker bi moral vsako spremembo teh dokumentov potrditi državni zbor, bi to vladajoči koaliciji v razmerah, ko nima zagotovljene večine, močno otežilo načrte o prodaji. Toda na voljo ima precej hitrejšo pot za prihod strateškega partnerja. S spremembo koncesijske pogodbe med državo in Luko Koper bi lahko tujim logistom, ladjarjem ali državi dala v upravljanje katerega od terminalov.

Preberite še:
SDS menja šefa še enega državnega podjetja

Kako je SDS posvojila nekdanjega šefa Vzajemne 

Še pred tem bo koalicija zamenjala nadzorni svet Luke Koper, ki ima devet članov. Trije od teh predstavljajo zaposlene, eden pa Mestno občino Koper. Preostalih pet imenuje država. Do zdaj so te položaje zasedali Uroš IlićAndraž LipoltRado AntolovićMilan Jelenc in Barbara Nose, ki so bili imenovani še v času vlade Mira Cerarja.

Kdo jih bo nasledil, v tem trenutku še ni uradno znano. Po naših informacijah pa naj bi najmanj dve mesti v novi sestavi nadzornega sveta pripadli SDS. Prva izbira največje vladne stranke je Franci Matoz, ki od lani že sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic. Matoz, ki prihaja z Obale, je Janšev osebni odvetnik. Zastopa ga v zadevi Trenta, v kateri je specializirano državno tožilstvo lani jeseni vložilo obtožnico, v tožbah proti predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu in sociologu Rudiju Rizmanu, na sojenju zaradi žaljive objave na omrežju Twitter, usmerjene proti novinarkama RTV Slovenija ...  V sedanjih razmerjih moči velja Matoz za enega največjih Janševih zaupnikov. Tudi zato naj bi bil v novi sestavi nadzornega sveta zanj rezerviran položaj predsednika. 

Večje presenečenje je drugo ime iz kvote SDS. To je Boštjan Aver, nekdanji direktor Vzajemne, ki je bil jeseni 2009 razrešen zaradi krivdnih razlogov. Vzajemna je takrat proti njemu vložila več tožb, s katerimi mu pravnomočno ni uspela dokazati krivde, vse zadeve pa so že končane.

Necenzurirano prenos
Nekdanji prvi mož Vzajemne Boštjan Aver je kandidat za nadzornika in celo člana uprave Luke Koper.
STA

Aver je bil nekoč kader SD. Toda že pred desetletjem je politično kritje našel pri SDS. Leta 2013 je bil na predlog te stranke imenovan za direktorja Komunalnega podjetja Logatec, ki ga vodi še danes. Hkrati se v popoldanskem času kot samostojni podjetnik ukvarja s poslovnim svetovanjem. Samo s posli z državo je v zadnjih osmih letih ustvaril skoraj 700.000 evrov prihodkov. Največ z ministrstvom za infrastrukturo, ki je Averja v času Zvonka Černača (SDS) najelo za finančni nadzor nad zapiranjem Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH), za kar je v treh letih prejel 272.000 evrov. Še 100.000 evrov je Averju prineslo sodelovanje s Sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO), ki ga je vrsto let vodil izbranec SDS Matjaž Vodušek

Preberite še:
V upravo Telekoma prihaja poslanec SDS

Nekdanja Kučanova sekretarka v kvoti NSi?

Iz kvote NSi se v igri za nova nadzornika Luke Koper najglasneje omenjata dve imeni: Božidar Godnjavec in Nevenka Črešnar Pergar. Prvi je uradnik z ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi). Vlada ga je že imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve. 

Črešnar-Pergarjeva je oseba z dolgo politično zgodovino. Pred leti je bila generalna sekretarka Foruma 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik Milan Kučan, in visoka funkcionarka v vladah LDS. Po sanaciji bank, ki je odprla vrata do tretje privatizacije, se je oddaljila od domače levice. Kot poslovna svetovalka in lobistka je pomagala nekaterim tujim kupcem slovenskih podjetij, v zadnjem letu dni pa se je zbližala z desnico. Februarja letos je javno podprla poziv k "družbenemu premirju in sodelovanju", v katerem so podporniki Janševe vlade svarili pred morebitnimi predčasnimi volitvami. Kot prvi ga je podpisal Mark Boris Andrijanič, lobist podjetja Uber in novi vodja strateškega sveta predsednika vlade za digitalizacijo. 

20200404-00998746
Nevenka Črešnar Pergar je bila generalna sekretarka Foruma 21 in visoka funkcionarka v vladah LDS.
STA

Med ostalimi možnimi kandidati za nadzornike Luke Koper se omenjajo še:

-        podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič, sicer vodja trženja v Kleti Brda, 

-        Nevenka Kržan, dolgoletna partnerka in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija, in 

-        Martin Mlakar, nekdanji direktor kadrovsko-pravne službe na Pošti Slovenije, zdaj pa pooblaščenec poslovodstva, zadolžen za pravne zadeve. Mlakarja je druga Janševa vlada leta 2012 imenovala v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije (STA). Parlamentarna komisija, ki se je ukvarjala z brezplačniki SDS, pa je ugotovila tudi, da je Mlakar pred volitvami leta 2008 pri Pošti Slovenije pomagal podjetjem, ki so izdajala brezplačnike. Pripravil je strategijo, po kateri bi zadolžena podjetja, ki so izdajala brezplačnike, financirala kar Pošta sama.

Preberite še:
Direktorji že vedo, zakaj darila kupujejo pri Janševem bratu

Kdo bo ostal v upravi in kdo ne

Kadrovska kombinatorika bo v precejšnji meri odvisna tudi od koalicijskega dogovora o novi upravi Luke Koper, ki bo po nadzornem svetu zelo verjetno naslednja v vrsti za spremembe. Trenutno jo vodi Dimitrij Zadel, v njej pa ob delavskemu direktorju Vojku Rotarju sedita še Irma Gubanec in Metod Podkrižnik. Po naših informacijah naj bi imel resnejše možnosti, da ostane v upravi, le Zadel, ki naj bi mu pri tem pomagala NSi. Preostala člana Irma Gubanec in Metod Podkrižnik, ki velja za kader SD, pa se bosta morala po zamenjavah v nadzornem svetu prej ali slej posloviti, trdijo viri. Kot resen kandidat za položaj v upravi se že zdaj omenja Boštjan Aver.

Necenzurirano prenos
Dimitrij Zadel, dosedanji predsednik uprave Luke Koper, naj bi imel kot edini resnejše možnosti, da ostane v upravi družbe.
STA

Luka Koper je sicer v lanskem letu, ki ga je zaznamovala globalna pandemija, na ravni družbe ustvarila 210 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manj kot predlani, in 32 milijonov evrov dobička. Upadla je tudi količina pretovora – na skupaj 19,5 milijona ton, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej. "Razlog, da so prihodki upadli manj kot pretovor, je v boljšem poslovanju na področju dodatnih storitev, polnjenju in praznjenju kontejnerjev in v višjih prihodkih iz naslova skladiščnine na določenih segmentih," so sporočili iz družbe. Lani so tako v Kopru pretovorili dobrih 945.000 kontejnerjev, torej en odstotek manj kot predlani, in 617.157 avtomobilov, kar je trinajst odstotkov manj kot v letu 2019. Najbolj je upadel pretovor generalnih, sipkih, razsutih in tekočih tovorov.

Preberite še:
Z lažno izjavo o SDS v vrh Petrola