Predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša ne skriva prezira do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Vse se je začelo z ugotovitvami o 210 tisoč evrih nepojasnjenega premoženja, zaradi katerih je leta 2013 razpadla druga Janševa vlada. Pred dnevi je KPK opozorila, da je Janša ob imenovanju njegovega odvetnika Francija Matoza na vrh slabe banke kršil zakon o integriteti in preprečevanje korupcije. Kot razkrivamo danes, pa zakon krši tudi tako, da komisiji prikriva podatke.
Aktualni premier je namreč pred protikorupcijsko komisijo zamolčal, da je njegov sin Žan Janša lastnik več podjetij. Novembra 2020 je odprl s.p., prek katerega se ukvarja z informacijskimi storitvami. Avgusta lani pa je ustanovil še podjetje Inverting za obratovanje spletnih portalov. O tem bi moral Janša po zakonu pisno obvestiti vodjo svojega kabineta Petra Šuhela, ta pa naprej komisijo. Toda to se ni zgodilo. Podjetij Žana Janše tako nikoli ni bilo na seznamu podjetij, za katera velja prepoved oziroma omejitev poslovanja z vlado.
Tudi na KPK so nam potrdili, da "kabinet predsednika vlade podjetij Inverting, d. o. o., in Invertus, s. p., ni prijavil na seznamu podjetij, za katere veljajo omejitve poslovanja". Komisija bo zato uvedla ustrezne postopke. Če bo ugotovila, da je Janša kršil zakon, mu grozi od 400 do 1200 evrov kazni. Toda bolj kot neupoštevanje zakona, kar odpira možnosti konflikta interesov in korupcijskih tveganj, skrbi dejstvo, da ima Janša očitno (še vedno) velike težave z obveščanjem KPK o premoženjskem stanju svoje družine.
Preberite še:
Zakaj je parkirna hiša, ki jo je otvoril Janša, stala dva milijona preveč
Še Pivčeva je prijavila podjetje svojega moža
Kot so nam pojasnili na KPK, je zakon jasen. Za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev (zakonec, otroci, bratje, sestre ...), veljajo omejitve poslovanja. Funkcionarji so dolžni sami posredovati podatke organu, v katerem opravljajo funkcijo, in sicer v enem mesecu po nastopu funkcije in nato najpozneje v osmih dneh po vsaki spremembi. Organ nato podatke najkasneje v 15 dneh posreduje KPK.
S spoštovanjem zakona drugi ministri te vlade nimajo težav. Tako je minister za finance Andrej Šircelj (SDS) prijavil oziroma na seznam podjetij, za katere veljajo omejitve poslovanja, uvrstil s.p. svoje soproge Mojce Šircelj, sicer nekdanje direktorice finančne uprave. Enako sta naredila minister za obrambo Matej Tonin (NSi) in kmetijski minister Jože Podgoršek (prej DeSUS, zdaj NSi). Tudi Podgorškova predhodnica Aleksandra Pivec, ki je imela v preteklosti težave s pravočasno prijavo premoženjskega stanja KPK, je na seznam uvrstila Tomaža Pivca, svojega nekdanjega soproga.
Medtem za predsednika vlade očitno veljajo drugačna pravila. Janša bi se lahko v postopku pred KPK branil z izgovorom, da za podjetja v sinovi lasti ni vedel. Toda to ga ne bi odvezalo odgovornosti. Poleg tega to po vsej verjetnosti ni res. Dosedanja karierna pot Žana Janše je namreč neločljivo povezana z njegovim očetom.
Preberite še:
Janša na jahto zdravstvenega dobavitelja peljal tudi družino #foto
Delal za Janševega golf partnerja in evropske poslance SDS
Leta 2007, med prvo Janševo vlado, se je Žan Janša zaposlil v podjetju Marand, enem od največjih dobaviteljev slovenskega zdravstva. Njegov lastnik je Andrej Marčič, s katerim je Janez Janša vrsto let igral golf v mondenih letoviščih na otoku Mavricij v Indijskem oceanu.
V Marandu je delal do leta 2014, zatem pa je odšel v Bruselj. Tam je s srednješolsko izobrazbo najprej postal asistent danes pokojne evropske poslanke SDS Patricije Šulin. Po izteku pogodbe za določen čas je začel delati kot "akreditirani pomočnik" za pisarno Romane Tomc in Milana Zvera, še dveh evropskih poslancev SDS. Pri Romani Tomc je bila kot asistentka zaposlena tudi njegova tedanja partnerka, danes soproga Maja Mikanec.
Ko se je Žan Janša vrnil v Slovenijo, je začel delati za strankarski tednik Demokracija. V njegovem kolofonu je zapisano, da je direktor IT in urednik družbenih omrežij. Izdajatelj tednika je podjetje Nova obzorja, ki je v 30-odstotni lasti SDS. Večino lastništva obvladuje podjetje R-Post-R, ki je v lasti poslovneža Petra Schatza, ključnega medijskega operativca Viktorja Orbana v Sloveniji. To podjetje velja za vstopno točko za denarne tokove z Madžarske, ki jih nato preusmerja na Nova24TV in druge povezane medije. Po neuradnih informacijah naj bi bil Žan Janša zelo dejaven tudi v aktualni predvolilni kampanji stranke SDS. Usklajeval naj bi tako imenovano sovražno kampanjo proti opozicijskim strankam na spletu oziroma družbenih omrežjih.
V tem času je Žan Janša tudi odprl s.p. in ustanovil podjetje. S čim se ukvarja in za koga vse dela, ni mogoče preveriti. Čeprav ima stalno prebivališče še vedno prijavljeno v Grosupljem, v hiši nekdanje Janševe življenjske sopotnice Silve Predalič, je sedež oziroma poslovni naslov podjetij prijavil drugje. Tako Invertus s.p. kot Inverting d.o.o. sta namreč prijavljena v naselju Planina pod Golico. Tam sta s soprogo konec leta 2017 kupila vikend. Koliko sta Žan in Maja Janša plačala za nepremičnino, ni znano. Iz dokumentov pa je razvidno, da jima za financiranje njenega nakupa ni bilo potrebno najeti posojila.
Kako se je Rajko Janša izognil prepovedi poslovanja
Na seznamu podjetij, za katera veljajo omejitve poslovanja z državo, marsikdo pogreša podjetje Empis iz Grosupljega, ki se ukvarja s prodajo poslovnih daril in ga obvladuje Rajko Janša, brat predsednika vlade. Dejansko ga upravičeno ni na njem.
Ko je na oblasti Janez Janša, ima njegov brat Rajko odprta vrata do direktorjev državnih podjetij.Rajko Janša je namreč že februarja 2018, štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami, izstopil iz Empisa in njegovo lastništvo prenesel na svoje otroke. Še naprej pa je ostal direktor Empisa, zaradi česar je Janez Janša ostal zavezanec za prijavo oziroma uvrstitev podjetja na seznam. To so "rešili" februarja 2020, tik preden je Janez Janša še tretjič prevzel oblast. Takrat se je njegov brat izbrisal kot zastopnik podjetja. Njegovo vodenje je prevzela Maja Glinšek, ki že leta dela za Rajka Janšo.
Podjetje Empis je sicer v času te vlade s proračunskimi porabniki ustvarilo že skoraj 300.000 evrov prihodkov, največ z ministrstvom za zunanje zadeve. Od njega je kupilo za skoraj sto tisoč evrov blaga, med drugim 78 tisoč kemičnih svinčnikov oziroma kulijev. Med večjimi naročniki Empisa so bili še javno komunalno podjetje Grosuplje, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in občina Grosuplje.
