Leta 2012 je izbruhnila afera Prijatelji v stečaju. Razkrila je tesne osebne povezave med stečajnimi upravitelji in sodniki, zadolženimi za njihov nadzor. Končala se je brez epiloga, saj so po ugotovitvah ministrstva za pravosodje in zbornice upraviteljev vsi vpleteni ravnali zakonito.
A prakse, ki jih je razkrila afera, očitno niso izginile.
To potrjuje zgodba, ki jo objavljamo v nadaljevanju. V njej imata glavno vlogo Tomaž Kos, stečajni upravitelj, ki je trenutno v priporu, in Matevž Žugelj, danes predsednik okrožnega sodišča v Celju, pred tem pa stečajni sodnik.
Kaj pravi zakon
Njen začetek sega v leto 2015. Takrat so kriminalisti prvič potrkali na vrata Tomaža Kosa. Preiskovali so ga, ker naj bi prek svojega podjetja Aronia domnevno izdal za 2,6 milijona evrov fiktivnih računov, denar pa osebno dvigoval v Bosni in Hercegovini. Istega leta so vložili ovadbo na tožilstvo, ki se je odločilo uvesti sodno preiskavo.
To je pomenilo, da bi se lahko Kos znašel v težavah.
Sodna preiskava je namreč prva faza kazenskega postopka. Stečajni zakon določa, da upravitelj, proti katerem se začne kazenski postopek, ne more biti imenovan za vodenje novih stečajev. Njegovo imenovanje mora začasno ustaviti minister za pravosodje.
Odločba ministra je hkrati tudi podlaga za razrešitev v vseh stečajih in drugih postopkih, ki jih je vodil pred tem. Ko se upravitelj znajde v kazenskem postopku, mora zato sodišče že naslednji dan o tem obvestiti ministrstvo.
Sodišče pozabilo na zakon in Kosu dodelilo še 14 stečajev
Sklep o uvedbi preiskave proti Tomažu Kosu je postal pravnomočen 14. decembra 2016. Po tem datumu torej Kos po zakonu ne bi smel več voditi stečajev.
A to se ni zgodilo. Ravno nasprotno. Od decembra 2016 so sodišča po Sloveniji Kosa, čeprav je že bil v kazenskem postopku, imenovala za upravitelja v 14 novih stečajih, torej v povprečju skoraj enem na mesec. V tem času je upravičen tudi do nadomestila za opravljanje dela v teh stečajih.
Posel, zaradi katerega NPU preiskuje Tomaža Kosa in še pet drugih osumljencev, je preprodaja tovarniškega kompleksa družbe MKT Print v Ljubljani.
To je bilo mogoče, ker okrožno sodišče v Celju ni opravilo svoje zakonske dolžnosti. Na ministrstvo je namreč obvestilo o tem, da je Kos v kazenskem postopku, poslalo šele 15 mesecev pozneje – 12. marca 2018.
Tudi to je storilo šele nekaj dni po tem, ko smo na Siol.net ob novi kriminalistični preiskavi pri Kosu – zaradi suma jemanja podkupnin v stečaju MKT Print – javno opozorili, da kot upravitelj ni več vreden javnega zaupanja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja. Tudi zaradi skoraj milijonskega davčnega dolga do države. Takoj po tem je ministrstvo napovedalo, da bo preverilo, ali obstajajo razlogi za odvzem dovoljenja Kosu. Šele takrat je dobilo pošto iz Celja.
Ministrstvo še ne ve, kako bo ukrepalo
"Potrjujemo, da smo v konkretnem primeru ugotovili, da obvestila o začetku kazenskega postopka z Okrožnega sodišča v Celju nismo prejeli v zakonsko predpisanem roku, torej naslednji delovni dan," so včeraj za Siol.net sporočili z ministrstva, ki ga vodi Goran Klemenčič.
Kako bodo ukrepali? "Od Okrožnega sodišča v Celju bomo pridobili še dodatne podatke, ki bodo podlaga za odločitev o nadaljnjem ukrepanju," so odgovorili.
Med mogočimi ukrepi so našteli:
- uvedbo izrednega nadzora nad izvrševanjem sodne uprave,
- službeni nadzor nad sodnikovim delom,
- pregled poslovanja višjega sodišča ali
- predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
"Odločitev o tem bo sprejeta v kratkem," so dodali na ministrstvu, ki je o tem že obvestilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Da je teh primerov več, je razvidno iz pojasnila ministrstva, ki v njem omenja "problematiko nepravočasnega obveščanja pristojnega ministrstva o tovrstnih okoliščinah kazenskih sodišč".
Ravno zato so Florjančiča pozvali, "da v okviru pristojnosti vrha sodne uprave tudi sam temu posveti dodatno pozornost".
Medtem Matevž Žugelj v današnjem odgovoru za Siol.net odgovornost za zamudo prelaga na pristojno preiskovalno sodnico. Kot nam je pojasnil, jih je ta šele v 12. marca obvestila o uvedbi preiskave zoper Tomaža Kosa.
Stari znanci iz stečajev na Celjskem
Matež Žugelj od leta 2015 predseduje celjskemu sodišču. Gre za nekdanjega stečajnega sodnika, ki že več kot 20 let zelo dobro pozna Tomaža Kosa.
V poznih devetdesetih letih sta sodelovala pri procesu profesionalizacije vodenja stečajnih postopkov. Žugelj je namreč kot okrožni sodnik v Celju ugotovil, da stečaji trajajo predolgo in se ne končajo primerno za upnike. Okoli sebe je zbral skupino upraviteljev, med drugim tudi Kosa. Na celjskem sodišču je vodil projekt profesionalizacije funkcije tako stečajnega sodnika kot upravitelja.
Žugelj je bil vrsto let edini stečajni sodnik na celjskem sodišču, zato je bil zadolžen tudi za stečaje, ki jih je vodil Kos. Imenoval ga je za upravitelja v več zahtevnejših stečajih, recimo v polzelskem Garantu.
Taekwondo naveza Žugelj - Kos
Žuglja in Kosa druži tudi ljubezen do istega športa. Oba sta vodilna v Zvezi za tradicionalni taekwondo Slovenije (ITF).
Žugelj je bil že leta 2008 imenovan na položaj predsednika zveze, ki ga zaseda še danes. Na položaju je nasledil Boruta Sokliča, še enega od vplivnejših celjskih upraviteljev. V tej isti zvezi Tomaž Kos že dalj časa zaseda položaj člana izvršnega odbora.
Zbrani podatki kažejo, da sta se Žugelj in Kos v zadnjih letih skupaj udeleževala evropskih kongresov in taekwondo tekmovanj. Zveza, ki jo vodi Žugelj, in Kos pa sta leta 2013 skupaj organizirala evropsko prvenstvo na Bledu.
Z organizacijo taekwondo tekmovanj v različici ITF se sicer ukvarja Kosovo podjetje Aronia Nova. Gre za pravnega naslednika podjetja Aronia, ki se je leta 2015 znašlo v kriminalistični preiskavi.
Na Žuglja smo naslovili več vprašanj o njegovih zasebnih stikih s Kosom. Odgovora nismo prejeli. Kos za pojasnila ni dosegljiv. Kriminalisti so ga zaradi suma jemanja podkupnin v stečaju MKT Printa pridržali 6. marca in mu kot prvemu upravitelju v zgodovini odredili pripor.
Sodnik, ki je odmerjal visoke nagrade
Sodnik Matevž Žugelj se je zaradi stečajev pod drobnogledom ministrstva za pravosodje prvič znašel že leta 2009.
Takratni minister Aleš Zalar je nagrade upraviteljem, ki so pred tem dosegale ekscesne višave, z uredbo omejil na 80 tisoč evrov bruto. Tik pred začetkom veljavnosti uredbe je več sodnikov serijsko odmerjalo nagrade v stečajih še po starem, kar je šlo na roke upraviteljem. Eden od teh sodnikov je bil tudi Žugelj.
V dneh pred začetkom veljavnosti uredbe je Tomažu Kosu odredil 76.400 evrov nagrade za vodenje stečaja Pivovarne Tara.
Stečajnemu upravitelju Borutu Sokliču pa je v sedmih stečajih skupaj odmeril za skoraj 200 tisoč evrov nadomestil. Kot že omenjeno, je Žugelj ravno od Sokliča leto dni pred tem prevzel vodenje ITF-zveze.
Dvema drugima upraviteljema je Žugelj nagrade po starem določil že v času veljavnosti novega pravilnika.
Sodni svet molči
To je očitno vzbudilo pozornost takratnega vrha sodišča. Od leta 2011 so na sodišču v Celju zaradi "obsega dela in zahteve po pospešitvi reševanja insolvenčnih zadev poleg sodnika Žuglja razporedili še druge gospodarske sodnike", nam je potrdil nekdanji predsednik sodišča Miran Jazbinšek.
Žugelj od takrat razen nekaterih izjem ni več dobival novih stečajev. Pozneje je v boju za položaj predsednika sodišča po več pravnih bojih premagal prav Jazbinška.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da zoper Žugljevo delo na položaju predsednika sodišča ne beležijo pritožb, ki bi terjale odstop sodnemu svetu.
"V okviru rednih nadzorov nad pravočasnostjo poslovanja sodišč pa smo ugotovili določene pomanjkljivosti in nepravilnosti, zaradi katerih bo v kratkem sprejeta odločitev o nadaljnjem postopku oziroma ukrepih," so poudarili na ministrstvu.
Brez komentarja je tudi sodni svet, ki je leta 2015 Žuglju zaupal vodenje celjskega sodišča. Nanj smo naslovili vprašanja, ali je njegova komisija za etiko in integriteto kadarkoli obravnavala Žuglja in ali so prejeli kakšno pritožbo nad njegovim delom.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
