V Splošni bolnišnici Celje so bile razmere konec oktobra dramatične. Zaradi naglega povečevanja števila okuženih v regiji so imeli zasedene vse postelje, namenjene obolelim s covid-19, tudi na intenzivni negi. Na sprejem je čakalo že več obolelih s covid-19. Manjkalo je tudi več kot 200 okuženih medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev, zato so na pomoč klicali prostovoljce.
Ta kaos je bil očitno usoden za 79-letnika iz Radeč (njegovo ime hranimo v uredništvu). V tistih dneh je bil urgentno prepeljan v celjsko bolnišnico zaradi slabega počutja. Po nekaj dneh so svojci izvedeli, da se je v bolnišnici okužil z novim koronavirusom. Kljub temu se je njegov zdravnik po le nekaj dneh odločil, da ga pošlje domov, kjer pa se mu je stanje tako zelo poslabšalo, da je moral nazaj. Po dveh tednih je umrl.
Zgodba pokojnega 79-letnika razgalja dogajanje v bolnišnicah na vrhuncu drugega vala epidemije in pritrjuje številnim pričevanjem o osebah, ki so se med obiskom bolnišnice zaradi pregleda ali rutinske operacije okužili in nato podlegli bolezni. Spet drugi so se vrnili domov in okužbo prenesli na domače.
Preberite še:
Vlada, ljudje ti ne zaupajo! #kolumna
Od spomladi pazili na očeta, da ne bi dobil virusa
"Oče je bil res bolan, a za svoja leta nič izjemnega. Do infarkta leta 2003 bolnišnic od znotraj skorajda ni videl, ni kadil, ni pil in ni bil pretežak. Šele zadnje leto je začel kazati znake demence, občasno se je malo 'izgubil' in to je tudi vse. Sicer je normalno skrbel zase, voziti je nehal šele leto pred tem, in to predvsem zaradi naglušnosti," je opisala hči pokojnega.
"V petek, 23. oktobra, je bil prvič sprejet v bolnišnico zaradi slabega počutja. Kmalu po tem sem dvakrat govorila z njim po telefonu in bil je priseben. V naslednjih dneh nismo dobili nobenih konkretnih informacij o njegovem stanju, razen tega, da je stabilen in da bodo nadaljevali s preiskavami. V torek, 27. oktobra zvečer, sem od znanke izvedela, da so ga prestavili na covid oddelek. Moji mami je šele naslednji dan delavka na oddelku povedala, da se je pred tem okužil v sobi, kjer je bil tudi drug pacient, ki je kazal sum na okužbo," je pojasnila.
"Oče ni bil okužen, ko je prispel v bolnišnico. Doma smo ga zaradi njegovega stanja pazili vse od izbruha virusa spomladi. Vedno je bil doma in stran od vseh groženj okužbe. Doma živimo v skupnem gospodinjstvu in smo bili vsi zdravi, ker upoštevamo vsa ustrezna navodila glede varovanja," je še dodala.
Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?
Zdravnik: pacient je dovolj okreval. Svojci: ne drži.
Toda njihova kalvarija se je šele začela. Dan po tem, ko so izvedeli za okužbo, jih je iz celjske bolnišnice poklical zdravnik in naročil, naj pridejo ponj, saj da jim zmanjkuje postelj in ga ne morejo več zdraviti. V nasprotnem primeru ga bodo premestili v telovadnico v 90 kilometrov oddaljeni Ormož. Šele po večkratnem posredovanju svojcev so si premislili. A ne za dolgo. V četrtek, 5. novembra, je bil izpuščen.
Čeprav je zdravnik v odpustnem pismu opozoril, da se je razvila covid-19 virusna pljučnica, je dodal, da je bil dotedanji potek zdravljenja uspešen, 79-letnik pa da je sposoben živeti sam, neodvisno od tuje pomoči. Svojci opozarjajo, da je bila dejanska slika drugačna. "Domov so ga poslali v katastrofalnem stanju: zmedenega, shujšanega in – okuženega," je opisala hči. "Stanje se mu je poslabševalo in v jutranjih urah 12. novembra so ga z rešilcem odpeljali nazaj v Celje," je pojasnila. Izvedeli so, da je prišlo do poslabšanja covid-19 pljučnice, nato pa se je razvila še bakterijska pljučnica. Zdravljenje je bilo neuspešno, tako da je konec novembra podlegel bolezni.
"Zavedam se, da so bile razmere takrat resne, toda to jih ne odvezuje odgovornosti. Do danes se nam nihče ni opravičil ali priznal napake," je poudarila. S svojo zgodbo je šla v javnost zato, da bi preprečila, da bi se v prihodnje enako zgodilo še komu drugemu.
Preberite še:
Pri Cigler-Kralju želeli olepšati tragedijo v domovih za starejše #dokumenti
"Za vsakega pacienta je odgovoren lečeči zdravnik"
Da ne gre za edini primer, je za necenzurirano.si potrdila varuhinja pacientovih pravic Cvetka Jurak iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Celje. Pojasnila je, da se je nanjo v zadnjih mesecih za pomoč obrnilo več ljudi, ki so se okužili v bolnišnici. Konkretnega primera ni želela komentirati. Je pa poudarila, da bi morali zdravniki sproti obveščati svojce o poslabšanju stanja obolelega, tudi o okužbi s covid-19. Kaotične razmere, ki smo jim bili priča oktobra in novembra, jih tega ne odvezujejo.
O tem, ali so se v tistem času zaradi velikega navala bolnikov s covid-19 znižali kriteriji za njihovo obravnavo in so zaradi tega pošiljali domov ljudi, ki bi morali ostati v bolnišnicah, ni želela špekulirati. "Ko v bolnišnici presodijo, da oseba ne potrebuje več bolnišničnega zdravljenja, ga lahko izpustijo. To odločitev sprejme lečeči zdravnik in zanjo nosi vso odgovornost," je poudarila Jurakova.
Priznala pa je, da imamo v Sloveniji sistemski problem, kaj narediti z osebami, ki ne potrebujejo več bolnišnične oskrbe, a še niso okrevali in se postavili na noge. Zato potrebujejo domačo oskrbo. Veliko pa jih nima svojcev ali pa ti zaradi delovnih in drugih obveznosti ne morejo skrbeti zanje. To je še bolj prišlo do izraza med epidemijo covid-19.
Za komentar smo se obrnili na Splošno bolnišnico Celje, kjer so pojasnili, da bo strokovni direktor Franc Vindišar "za razjasnitev obravnave odredil izredni interni strokovni nadzor in z ugotovitvami seznanil svojce". V pismu, ki ga je že 5. novembra poslal svojcem, je sicer zapisal, da je obravnava očeta "potekala povsem v skladu s strokovnimi smernicami" in da "celotno zdravstveno osebje dela po najboljših močeh in z nadčloveškimi napori".
Rak rana: bolnišnične okužbe
Bolnišnične okužbe niso težava le v času epidemije covid-19, ampak se slovenske bolnišnice z njimi že leta (ne)uspešno spopadajo. Veljajo za enega večjih javno zdravstvenih problemov, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Toda številke pri nas so višje od evropskega povprečja. Po zadnji raziskavi NIJZ iz leta 2011 jo je imelo ali pa je bilo zaradi nje zdravljenih 6,4 odstotka bolnikov v Sloveniji. Najpogostejše so okužbe sečil, pljučnice in okužbe ran. Pri nekaj več kot polovici primerov je znan povzročitelj, na vrhu pa je bakterija E.coli.
Najmanj 762 okužb v bolnišnicah
Podatki, ki smo jih v zadnjih dneh zbrali in analizirali v uredništvu, kažejo, da se je v bolnišnicah v drugem valu z novim koronavirusom po zadnjih ocenah okužilo najmanj 762 ljudi. Najhuje je bilo v drugem tednu novembra, ko je bilo kar 129 takšnih primerov. Koliko od tega jih je umrlo, ni znano.
Gre za uradne podatke NIJZ, ki jih zbirajo v okviru nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje resnih akutnih okužb dihal, v katero je vključenih petnajst bolnišnic. Toda v skupnem številu manjkajo podatki UKC Ljubljana kot največje zdravstvene ustanove v državi. Zakaj? Ker je po njihovem nemogoče v celoti dokazati izvor okužbe. "Inkubacijska doba za novi koronavirus je ocenjena med enim in štirinajstimi dnevi, povprečna ležalna doba v bolnišnici je pet dni in pol. To pomeni, da je nemogoče s popolno gotovostjo potrditi, ali se je bolnik, ki je imel potrjen pozitiven covid bris v času bivanja v UKC Ljubljana, okužil pred ali po prihodu v UKC Ljubljana," so pojasnili v UKC Ljubljana. Po podatkih UKC Ljubljana iz prvega vala epidemije je povprečna ležalna doba covid bolnika znašala 16,4 dni.
V obdobju od oktobra do decembra je bilo ugotovljenih na stotine bolnišničnih okužb (Vir: NIJZ)
Enako trdijo v celjski in soboški bolnišnici kot tudi v nekaterih drugih bolnišnicah, vendar še vedno sproti sporočajo podatke NIJZ o tistih primerih, pri katerih je po vsej verjetnosti prišlo do okužbe znotraj bolnišnice. Do zadnjega večjega vdora je prišlo pred dobrim tednom dni na internističnem oddelku v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica. Zbolelo je enajst oseb iz zdravstvene nege in en zdravnik, pa tudi enajst pacientov, ki so jih premestili na covid oddelek.
V bolnišnicah zagotavljajo, da se trudijo preprečevati okužbe in njihovo širjenje. Tako v Novi Gorici vse urgentne internistične paciente za 24 ur kljub negativnemu tesu premestijo v sivo cono. Strogo ločujejo kader zdravstvene nege med belo in sivo cono, potekajo tudi stalni nadzori službe za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, velja pa tudi popolna prepoved obiskov za dolgotrajne hospitalizacije in kritično bolne paciente.
