Kateri župani so bili v zaporu ali se mu v zadnjem trenutku izognili
Čeprav slovenski župani veliko časa preživijo na sodiščih, jih pa ni prav veliko, ki so morali zaradi kaznivih dejanj v času županovanja za rešetke.

Najbolj odmeven je bil primer nekdanjega tržiškega župana in zdajšnjega borca za pravice upokojencev Pavla Ruparja. Rupar je zaradi zlorabe uradnega položaja oziroma pravic preživel za zapahi eno leto, občini Tržič pa je moral plačati 40.000 evrov s pripadajočimi obrestmi.
Preberite še:
##ARTICLE-1830219##
Obsojen je bil, ker je februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnikaJurija Pintarjaiz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini. Tega denarja ni predal v občinsko blagajno in si je s tem pridobil protipravno premoženjsko korist. Rupar je zanikal, da bi denar prejel.
To sicer ni edina obsodba Ruparja: ko je bil še poslanec in župan je bil večkrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja, a tedaj le na pogojno in denarno kazen.
Franc Kangler
Za las pa se je odhodu v zapor izognil nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Višje sodišče mu je februarja 2014 v zadevi dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti potrdilo sedem mesecev zapora. Kangler naj bi kot župan in predsednik nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor izrabil svoj položaj tako, da je posredoval pri direktorici stanovanjskega sklada Tanji Vindiš Furman in ji predlagal, naj sklad dodeli Ježoviti stanovanje, čeprav je menda vedel, da ne izpolnjuje vseh pogojev. Aprila istega leta je že dobil poziv za prestajanje zaporne kazni, odhodu v zapor pa se je izogibal, dokler, štiri mesece kasneje, vrhovno sodišče ni razveljavilo sodbe.
Sicer pa si je Kangler med županovanjem nakopal kar 22 kazenskih postopkov. Pred dobrimi desetimi leti je Kangler za Reporter sicer zatrjeval, da zaradi strahu za družino ne bo več kandidiral za župana, si kasneje premislil, vendar je na zadnjih volitvah izgubil proti Saši Arsenoviču.
Župan Komende Tomaž Drolec
Zapor je grozil tudi nekdanjemu županu Komende Tomažu Drolecu, ki se je zaradi spornih ravnanj pri postavitvi tamkajšnje poslovne cone in drugih občinskih projektih znašel pod drobnogledom organov pregona, sodišča in protikorupcijske komisije.
Septembra leta 2013 je bil obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja, saj je dal leta 2010 za poldrugi milijon poroštva zasebnemu podjetniku brez vednosti občinskega sveta in brez soglasja finančnega ministrstva. Vendar je višje sodišče v Ljubljani dobro leto kasneje sodbo okrajnega sodišča spremenilo zaradi kršitev materialnega prava. Na tožilstvu so gospodu Drolecu očitali pridobitev nepremoženjske koristi, a ni bil podan zakonski znak za to, sta takrat za časnik Dnevnik sporočila njegova odvetnika. Drolec je namesto v zapor odšel v penzijo.
Pogojne kazni
Najmanj dva župana pa sta bila obsojena na pogojno zaporno kazen. Leta 2019 je Okrožno sodišče v Mariboru na pogojno zaporno kazen obsodilo župana Radelj ob Dravi Alana Bukovnika. Spoznan je bil za krivega jemanja podkupnine v korist občine, za kar je dobil eno leto in pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Sodišče mu je hkrati naložilo še 6.800 evrov stranske denarne kazni, moral pa je poravnati tudi stroške sodnega postopka. Kljub temu pa je Bukovnik še vedno župan Radelj ob Dravi.
Pogojna obsodba na 14 mesecev zaporne kazni s poskusno dobo dveh let je leta 2012 doletela tudi župana Mute Borisa Kralja. Kralj je bil obsojen zaradi goljufije, nekdanji direktor gradbenega podjetja Gradnje IGEM Bogdan Kutina pa zaradi pomoči pri goljufiji.
Eden od rekorderjev po število postopkov na sodiščih pa je ljubljanski župan Zoran Janković, vendar mu tožilstvo do zdaj še ni uspelo dokazati krivde v nobenem primeru.
V zaporu pred župansko kariero
Roman Leljak, župan Radencev, pa je sedel, še preden je postal župan. Leta 2005 je bil spoznan za krivega goljufije s posojili v začetku 1990. let in obsojen na zaporno kazen. Po več letih izogibanja kazni je leta 2008 odšel v zapor.
Pred tem, leta 2007, je bil obsojen vnovič, tokrat zaradi goljufanja vlagateljev v podjetje Avto Ideal, v katerem je bil direktor. Po prestani zaporni kazni so postopke proti njemu sprožili upniki, zato je sodišče konec leta 2015 razglasilo njegov osebni stečaj. Za župana Radencev je bil izvoljen leta 2018.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke