Jug odgovoril Srebrni niti: To ni le bolečina pacientov, temveč tudi naša bolečina

Pri Srebrni niti so v torek objavljenem pismu zbrali pričevanja starejših, ki so v UKC Ljubljana poiskali zdravniško pomoč. Med najbolj kritičnimi težavami so izpostavili nesprejemljivo dolgo čakanje na obravnavo oz. trajanje obravnave in nehumane pogoje za paciente v čakalnicah. Nekaterim naj bi diagnozo in terapijo opravili kar na hodniku. Zato apelirajo na pristojne k sprejetju potrebnih ukrepov za izboljšavo razmer.

##ARTICLE-1843113##

Vodstvo UKC Ljubljana se je na očitke odzvalo na novinarski konferenci, na kateri so predstavili delovanje urgence.

Generalni direktor Marko Jug je poudaril, da vsi nujni pacienti pomoč dobijo takoj, ostali pa morajo nanjo počakati. Po njegovih besedah je zdravsteveni sistem v Sloveniji, dober, a neuravnotežen. To se pozna tudi pri delovanju urgence, kjer obravnavajo tudi po 500 primerov na dan.

»Bolečina, s katero smo bili soočeni v pismu, ni le bolečina pacientov, ki morajo čakati na urgentno obravnavo, za kar se jim opravičujemo. To je bolečina UKC in celotne družbe,« je dejal Jug, hkrati pa zavrnil obtožbe, da ljudje na urgenci čakajo v lastnih izločkih in umirajo na hodnikih. »,« je povedal generalni direktor.

Za posteljo se čaka od 16 do 18 ur

Razlogov za dolge čakalne vrste po pojasnilih vodje internistične prve pomoči na interni kliniki UKC Ljubljana Hugona Možine več, povezani pa so s staranjem prebivalstva. Starejši dandanes zdravniško pomoč vse pogosteje poiščejo na urgenci, njihove zdravstvene težave so kompleksnejše, kar podaljša čas obravnave. Ta je daljši tudi zaradi kadrovske in prostorske stiske. Pacienti na bolniško posteljo v povprečju čakajo od 16 do 18 ur. Najhuje je v ponedeljskih zvečer, torkih in petkih. Po besedah Možine gre za t. i. pojav kopičenja bolnikov, ko ti po že opravljenem pregledu obtičijo na urgenci.

Možina je še izpostavil, da je dostopnost do bolniške postelje v osrednjeslovenski regiji manjša kot v drugih regijah. Dolžina obravnave na urgenci je odvisna od zasedenosti v bolnišnici, ki pa se vseskozi giba med 90 in 95-odstotno zasedenostjo.

Zaprosili bodo za kadrovsko pomoč

Razmere poslabšuje tudi pomankanje kadra, ki UKC Ljubljana pesti že dalj časa. Strokovni vodja zdravstvene nege in oskrbe na internistični prvi pomoči Adnan Selimović je pojasnil, da so od lanskega januarja do danes zabeležili 30 odhodov in 11 prihodov.

Jug je napovedal, da na podlagi novele zakona o zdravstveni dejavnosti pomanjkanje medicinskih sester poskušali reševati tako, da bodo pozvali vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v Ljubljani in okolici, da jim bodo priskočili na pomoč. »Ta kader zdravstvene nege bo moral opravljati tudi delo v naši ustanovi,« je razložil.

V. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič rešitev vidi tudi v elektronskem evidentiranju bolniških postelj, ki jim bo v pomoč pri pravočasnem preusmerjanju kadra na v določenem trenutku najbolj kritična delovišča.

Potreba po boljši paliativi

V UKC Ljubljana je lani umrlo 270 bolnikov. Večina smrti je pričakovana, gre za starejše bolnike, ki jim zdravniki ne morejo več pomagati. Ti bi namesto urgentne obravnave potrebovali paliativno oskrbo, za katero Jug upa da se bo izboljšala z uvajanjem sistema dolgotrajne oskrbe. »Upam, da se bo s sredstvi, ki se namenjajo dolgotrajni oskrbi, res povečala njena dostopnost v domovih starejših občanov, ki sicer morajo svoje breme prenesti na nas. Oziroma da se bo olajšalo sprejemanje teh pacientov domov,« je dejal.