O tem, kaj pomeni pri nas študentsko delo, govori še nekaj podatkov. Na ministrstvu za delo so navedli, da se na leto, podatki so sicer za leto 2023, zbere iz tega naslova v pokojninsko blagajno 84 milijonov evrov, v zdravstveno blagajno 24 milijonov, za štipendije 29 milijonov in za DDV 25,5 milijona.
Del zbranega denarja gre tudi za izgradnjo študentskih domov in prostorov univerze, okoli sedem milijonov v 2023, zaradi bolezni in poškodb pa so namenili 1,8 milijona evrov. »Skupaj smo za javne blagajne v letu 2023 študentski servisi na račun študentskega dela obračunali delodajalcem ter nato odvedli 171 milijonov evrov,« so povedali na e-Študentskem servisu.
Do tri mesece pokojninske dobe na leto
Pri njih sicer na leto izdajo približno milijon napotnic in posredujejo delo več kot 80.000 mladim ter jih napotijo k 17.000 delodajalcem. »To so kratkotrajna, začasna in občasna dela pri različnih delodajalcih, ki so časovno in geografsko razpršena. Mladi preizkušajo več različnih del pri različnih delodajalcih in na ta način spoznajo, kaj jim ustreza, pomembno pa je predvsem to, da je na prvem mestu šolanje in da jim ravno delo prek napotnice omogoča, da si delo temu ustrezno prilagodijo,« dodajajo na e-servisu.
S tem okoli 70 odstotkov mladih prek napotnice pridobi do tri mesece pokojninske dobe na leto, a le 0,7 odstotka je takih, ki pridobijo polno pokojninsko dobo 12 mesecev.
Pri tem gre servisu 2,72 odstotka provizije od vrednosti celotnega računa, ki ga servis izda delodajalcu za študentsko delo. A se tako kot pri plači redno zaposlenega tudi pri študentskem delu obračunajo dajatve od in na dohodek. »Če razdelimo račun v višini 100 evrov, ki ga plača delodajalec za študentsko delo, na tri dele, dobi dijak 61,80 evra, študentski servis nakaže v različne blagajne 35,48 evra, 2,72 evra ostane servisu kot zakonsko določen prihodek za opravljene storitve,« so pojasnili na e-servisu.
Študentsko delo je za delodajalce postalo drago
Leta 2015 je bila uzakonjena minimalna urna postavka, po načelu »vsako delo šteje« pa se je tudi študentsko delo obremenilo s prispevki in tako postalo bistveno dražje za delodajalce. »Zakonsko je študentsko delo zelo regulirano, z dnevnim nadzorom pristojnih institucij. Plačan je odmor za malico, velja posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let. Skupaj z DDV je danes obdavčitev študentskega dela 61,82-odstotna. Seveda pa tudi kontroliramo morebitne zlorabe študentskega dela. Po najnovejših podatkih pride do neplačila zgolj v enem promilu, torej na enega od 10.000 študentov,« še opozarjajo.
Zaradi visoke obdavčitve študentskega dela se sicer pojavljajo tudi manj obdavčene oblike dela in delo na črno. Opažajo tudi porast števila mladih, ki opravljajo delo na različne sodobne načine, ki vključujejo spletne oblike dela in plačila. To so mladi, ki delajo iz Slovenije prek spletnih platform za delodajalce, ki so predvsem iz tujine. Nimajo pogodbe o zaposlitvi, prav tako ne študentske napotnice, plačilo pa prejmejo v gotovini, na Paypal, z darilnimi boni, z izdelki, na bančno kartico, s katere dvignejo denar in jo nato uničijo. To pa ni študentsko delo in mladi nimajo nobene varnosti plačila, pravic in podobno.
Delovno aktivnega prebivalstva bo vse manj
Demografske razmere po Evropi kažejo, da se bo pomanjkanje kadrov na trgu dela povečevalo, pri čemer se bo delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji po podatkih OECD do leta 2060 zmanjšalo največ med vsemi evropskimi državami, za kar 27 odstotkov. Število rojstev v Sloveniji upada, saj je bilo leta 2024 zabeleženo najnižje število doslej, 16.735. Na e-servisu zato delodajalcem svetujejo, naj okrepijo sodelovanje z mladimi in jim ponudijo priložnosti za vključitev na trg dela že pri 15 letih. »Po raziskavi Ninamedie iz leta 2022 se kar 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo predstavlja pomemben most do redne zaposlitve in omogoča mladim, da se lažje vključijo na trg dela,« pa dodajajo na e-servisu.
Med vsemi študentskimi deli prevladujejo predvsem dela v prodaji in delo s strankami, administracija, strokovna dela na področju računalništva, programiranja, elektrotehnike, dela v gostinstvu in turizmu ter fizična dela pakiranja, vrtnarjenja ali skladiščenja.
Najnižje plačanih je 18 odstotkov del
»Z največjim pomanjkanjem kadra se srečujeta gostinstvo in turizem, delodajalci težje najdejo kandidate za najnižje plačana dela. Za delo po minimalni urni postavki se mladi ne odločajo radi, takšnih del je okrog 18 odstotkov od celotnega povpraševanja.«
Povpraševanje delodajalcev tako zelo presega razpoložljivost in interes za delo s strani mladih. V zadnjih 15 letih je število dijakov in študentov upadlo za 25 odstotkov, število študentov se je zmanjšalo za tretjino, in sicer s 120.000 na 80.000. Vsaj eno uro študentskega dela v letu opravita dve tretjini šolajočih se mladih, medtem ko se ena tretjina ne vključi v študentsko delo.
