Kako posluje študentski servis Počivalškovega pooblaščenca v Mercatorju

Študentskim servisom so po 60 letih delovanja šteti dnevi. V pripravi je zakon, s katerim bi jim odvzeli milijonski posel posredovanja študentskega dela in njihove zadolžitve preložili na pleča Zavoda RS za zaposlovanje.

Gre za eno ključnih točk sporazuma, ki ga je Levica marca letos podpisala s koalicijskimi strankami. V Levici, kjer so te dni predlagali dvig minimalne študentske urne postavke, so mnenja, da bi tako prihranili sedem milijonov evrov, ki bi jih namesto za delovanje zasebnih podjetij raje namenili za štipendije.

Na pobudo, ki bi lahko že kmalu postala realnost, so se burno odzvali tako v študentskih servisih kot tudi v študentskih organizacijah. Proti je tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki svari pred negativnimi posledicami za podjetja.

Prepričani so, da bi naredili več škode kot koristi, najkrajšo pa naj bi potegnili študenti. Zagovorniki ukinitve študentskih servisov so drugačnega mnenja. Podobno kot pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju jih vidijo kot nepotrebne posrednike, ki za lastno delovanje porabijo velike vsote denarja.

Vzamejo si deset milijonov evrov

Preverili smo, kolikšni so resnični zaslužki študentskih servisov, ali njihov posel res cveti in ali ga porabljajo zgolj za svoje delovanje ali pa tudi za postranske posle.

Na trgu trenutno deluje 19 študentskih servisov oziroma podjetij s koncesijo za posredovanje študentskega dela. Skupaj imajo 73 poslovalnic, letno pa izdajo okoli milijon napotnic. Prek njih dela nekaj več kot 100 tisoč dijakov in študentov, ki v povprečju zaslužijo 170 evrov neto na mesec.

Študenti so v letu 2017 zaslužili vsega skupaj 362 milijonov evrov. Na njihovih računih je končalo skoraj 60 odstotkov ali 217 milijonov evrov. Za stroške delovanja študentskih servisov pa je šlo 2,69 odstotka ali slabih deset milijonov evrov.

Približno polovica koncesionarjev se v večini ukvarja s posredovanjem študentskega dela. Med njimi so največji Študentski servis Maribor, e-Študentski servis, Študentski servis Celje, Koroški študentski servis in Alt Lakoše iz Maribora.

Poleg tega imajo koncesije tudi velike zaposlitvene agencije, kot sta Workforce (prej Agencija M Servis) in Adecco H. R., in podjetje Kadring, ki je v lasti bistriškega proizvajalca aluminija Impol in povečuje obseg poslovanja. Spet drugi se ukvarjajo tudi z drugimi storitvami, kot so računovodstvo, gostinstvo, turistična dejavnost ...

Argumenti proti ukinitvi

V študentskih servisih poudarjajo, da so zanje razmere na trgu bistveno slabše kot v preteklosti. O tem pričajo tudi naslednje številke:

- potrebe po študentskem in dijaškem delu so se v zadnjih desetih letih zmanjšale za kar 40 odstotkov, število študentov, ki delajo, pa za 35 odstotkov;

- provizija za posredovanje, ki znaša 2,69 odstotka, se je skozi leta nižala, v primerjavi z letom 2011 je nižja za 30 odstotkov;

- zaradi krčenja trga in nižjih zaslužkov so številni študentski servisi propadli ali pa so prenehali poslovati. Pri tem so manjši igralci v bistveno slabšem položaju.

Temu primerni so zaslužki. Iz podatkov o poslovanju v lanskem letu, ki so jih javno objavili študentski servisi, je razvidno, da so večinoma poslabšali svoje rezultate.

Ena od svetlih izjem je e-Študentski servis, ki ima sedež v Ljubljani in ga obvladujejo podjetniki Tomo Pavlič, Sebastjan Česnik in Peter Šraj. Prihodke od prodaje so povečali za pet odstotkov na 6,4 milijone evrov, kar je največ po letu 2012. Ob tem so ustvarili 71 tisoč evrov dobička.

Za stroške dela zaposlenih, njihovo število so povečali na skoraj 50, so porabili milijon evrov. Večino denarja, kar 4,5 milijona evrov, pa so namenili za stroške storitev. Kaj so plačevali, iz letnega poročila ni razvidno. Glede na podatke prejšnjih let pa gre za najemnine, intelektualne in osebne storitve (plačilo študentskega dela) in druge stroške.

Največji študentski servis v državi ima tudi polno blagajno. Konec lanskega leta so imeli na bančnih računih za 4,6 milijona evrov denarnih sredstev, njihov obseg pa iz leta v leto povečujejo. Terjatve do podjetij sicer financirajo s šestmilijonskim dolgoročnim posojilom, ki so ga najeli pri neimenovanem podjetju.

V preteklosti so imeli v lasti tudi podjetje Eservis, s.r.o. na Slovaškem, ki so ga leta 2015 prenesli na sestrsko podjetje K8 iz Ljubljane. S čim se ukvarja Eservis, s.r.o., ni povsem jasno. Med njegovimi lastniki je tudi britansko podjetje The E-Emporium Limited, ki ga vodi Barbara Podlogar. Gre za nekdanjo prokuristko razvpitega Oriona in osrednjo osebo v zapleteni mreži spečih podjetij, v katerih v zadnjih letih "izginjajo" podjetja in nepremičnine ovadenih in toženih slovenskih menedžerjev.

Vlagali v Vodo Juliano in hotelirsko družbo

Bistveno drugače poslujeta največja študentska servisa v Mariboru in Celju.

Študentski servis Maribor, ki je v lasti Marjana Krajnca in več posameznikov, je v minulem letu ostal brez skoraj desetine prihodkov. Ustvaril jih je 3,77 milijona evrov, ob tem pa zdrsnil v manjšo izgubo.

Tako število zaposlenih kot stroški dela so se nekoliko zmanjšali. Za plačilo okoli 23 zaposlenih je mariborsko podjetje porabilo 462 tisoč evrov. Večina preostanka je šla za plačilo neimenovanih "drugih poslovnih odhodkov".

Študentski servis Maribor ima v omari tudi okostnjake iz preteklosti. Ogromno denarja je posodil tržiškemu podjetju Voda Juliana, ki se nikakor ne more izkopati iz rdečih številk. Obvladuje ga Marjan Krajnc, večinski lastnik študentskega servisa. Študentski servis je vlagal tudi v Kranjčevo podjetje Hoteli in turizem Rogaška, ki upravlja Grand Hotel Donat.

Okoli desetino prometa so izgubili tudi v študentskem servisu Celje, ki je v lasti Gregorja Planteua, izrednega člana uprave Mercatorja, in zakoncev Steiner. Ustvarili so 1,19 milijona evrov prihodkov od prodaje in nekaj tisoč evrov dobička.

Argumenti proti ukinitvi

Predstavniki študentskih servisov in drugi nasprotniki njihove ukinitve vztrajajo, da je pobuda Levice škodljiva. Za to imajo več argumentov:

- sistem je po toliko letih delovanja optimalno zastavljen in učinkovit, konkurenca pa pomaga pri zniževanju stroškov in ohranjanju visoke stopnje kakovosti storitev;

- študentski servisi prejmejo le slabe tri odstotke celotnega zaslužka, kar je bistveno manj, kot si vzamejo klasične agencije za zaposlovanje;

- zavod za zaposlovanje ne bo mogel tega dela opravljati enako dobro, saj je preobremenjen in premalo učinkovit. Če jim bodo dodelili še študentsko delo, bodo razmere še slabše;

- na vseh območjih enotah in uradih bodo potrebni nove zaposlitve, vzpostavitev informacijskega sistema, rizičnega sklada, sklada za zalaganje zaslužkov;

- trenutno sistem deluje brez dodatnih stroškov za državo, od njega ima samo koristi.

"Gre za zelo populističen predlog, ki je v realnosti neuresničljiv. Že grobi izračuni namreč pokažejo, da dodatnega denarja, ki se obljublja za štipendije, ne bo. Nerealna je namreč ocena, da lahko Zavod RS za zaposlovanje, ki je na področju posredovanja študentskega dela skoraj brez izkušenj, povsem na novo vzpostavi tako učinkovito storitev," so nam povedali na e-Študentskem servisu.

Afere in sporni posli

Zagovorniki ukinitve študentskih servisov so drugačnega mnenja.

K negativnemu ugledu so pripomogle številne afere, sumi sporne porabe denarja, visoke plače študentskih funkcionarjev, "posojanje" napotnic in bonov za prehrano ... V javnosti je odmevalo izginotje 70 tisoč evrov po lanski Škisovi tržnici, kar zdaj preiskuje policija. Večino teh grehov je sicer mogoče pripisati študentskim organizacijam, s katerimi študentski servisi uradno niso povezani.

Ideja o ukinitvi študentskih servisov ni nova. Že leta 2005 jo je predlagal Janez Drobnič, minister za delo v prvi Janševi vladi. Tudi on je hotel denar raje porabiti za štipendije, ob tem pa izboljšati nadzor. Pozneje so bile glasne tudi pobude za ukinitev študentskega dela.

Kljub vsemu so se do danes zgodile pomembne izboljšave sistema, s katerimi so omejili zlorabe. V študentskih servisih tudi poudarjajo, da so zanje razmere na trgu bistveno slabše kot v preteklosti. Temu primerni so tudi zaslužki, pri čemer so z racionalizacijo poslovanja preživeli samo največji servisi.