Bralka ogorčena: sadje iz tujine na tržnicah prodajajo kot slovensko

»Sadje in zelenjavo na veliko uvažajo iz tujine, kupujejo na veletržnicah v severni Italiji, pri nas pa pridelke zelo drago prodajajo kot slovenske,« je povedala bralka, ki je nad to prakso ogorčena, ker če nič drugega, sadje in zelenjava dosegata neupravičeno visoke cene. Namesto kakovosti pa prodajajo drugo- ali tretjerazredno robo.

Kaj na to poreče inšpekcija? In kako zaustaviti občinske »šerife«, ki nas s pozidavo spreminjajo v kmetijsko najrevnejšo državo v EU?

Marelice so v Brdih ponekod dobro obrodile

Poseben primer je navedla pri marelicah, zato smo predsednika Združenja sadjarjev Brda Radovana Jelino povprašali, kako je letos s sadjem v Brdih. »Letošnja letina je zelo odvisna od posamezne kmetije. Na splošno lahko rečemo, da so ponekod marelice zelo dobro obrodile, nekateri pa so bili zaradi vremena v maju ob ves pridelek. Res pa je tudi, kot omenja vaša bralka, da je pri nas ogromno prekupčevanja s sadjem, a država glede tega ne naredi nič. Ne vem, zakaj, ali ne zna ali ne zmore, ali pa zatiskajo obe očesi zaradi kupovanja socialnega miru. En dan zaplenijo, naslednji dan podjetje za prodajo pod novim imenom nemoteno dela dalje, tako kot pred zaplembo. Česa takega si v Italiji ne bi upali narediti, saj bi sledila velika kazen.«

Preprodajalcev ne znajo ustaviti

Kot še pravi, sadje uvažajo iz vsega sveta, in če imajo pri enem kilogramu en evro dobička, se to že izplača. »A to ni prva kakovost, čeprav jo prodajajo kot tako, prej druga ali tretja. Naši sadjarji dejansko lahko prodajo vse, kar pridelajo, stranke znajo ločiti slovensko oziroma domače sadje od tujega. Kar prihaja iz naših koncev, je dobre kakovosti in to izkoriščajo tudi preprodajalci. Kupijo deset kilogramov našega sadja, da imajo dobavnico in lahko potem deklarirajo robo kot slovensko, preostalo količino pa kupijo na velikih tržnicah ter jo kljub tujemu izvoru in slabši kakovosti prodajajo kot iz Brd. A imajo naš dokument,« dodaja Jelina.

Oznaka je obvezna, vendar kazni ne zaležejo

Na upravi za varno hrano pravijo, da je oznaka porekla za sadje in zelenjavo obvezen podatek. Pod oznako »domače« razumemo sveže sadje in zelenjavo, ki sta bila pridelana v Sloveniji. Slovenski pridelovalci, ki prodajajo svoje pridelke na tržnicah, jih morajo označiti tako, da je razvidno, da so pridelani na kmetijskem gospodarstvu iz Slovenije.

Namerno napačno navedeno poreklo živil pa velja za zavajanje potrošnika in je hujša kršitev. »Kazni za pravne osebe so od 6000 do 30.000 evrov, za posameznika od 1000 do 1200 evrov. Naj dodamo, da smo preverili tudi konkretno pritožbo bralke in ugotovili, da marelice v Brdih so. Pridelek morda ni najbolj kakovosten, saj so bile ponekod nekoliko prizadete zaradi toče, vendar so si 'opomogle'. Trditev, da marelic iz Brd ne bi smeli najti na tržnici, temelji na napačni predpostavki,« še povedo.

Ali bomo jedli beton?

Bralka se je tudi vprašala, zakaj v Sloveniji tako veliko zidamo in uničujemo kakovostno zemljo, ali bomo nekoč povsem odvisni od tuje, slabe hrane oziroma ali »bomo jedli beton«.

O tem smo vprašali na ministrstvo za kmetijstvo, kjer pravijo, da je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji leta 2023 pri 33 odstotkih, lani pa naj bi se celo povečala na 37 odstotkov. »Podoben pozitiven trend je opazen pri sadju, stopnja samooskrbe je bila leta 2023 pri 16 odstotkih, lani pa se je zvišala na 27 odstotkov.«

Župani uničujejo kakovostno kmetijsko zemljo

Bolj skrbi dejstvo, da celo na ministrstvu priznavajo, da je trend izgube kmetijskih zemljišč, ki so osnova za zagotavljanje prehranske varnosti in suverenosti, že od samostojnosti države negativen. »Dejstvo je, da izgubljamo kmetijska zemljišča. Do izgub prihaja zaradi pozidave in zaraščanja. Analiza zadnjih deset let kaže, da da smo zaradi pozidave izgubili predvsem njive z visokim proizvodnim potencialom, medtem ko so se nam zarasli predvsem travniki, praviloma z nižjim proizvodnim potencialom. Okoli četrtina omenjenih njiv in travnikov je bilo spremenjenih v pozidano ali sorodno zemljišče (2080 hektarov), okoli tri četrtine se jih je zaraslo (6490 hektarov).«

Ponekod poti nazaj ni več

Iz zaraščenih površin lahko vedno spet vzpostavimo kmetijska zemljišča, medtem ko pozidava trajno degradira površino oziroma tla, ki so neobnovljivi naravni vir. Slovenija je tako na repu držav EU po njivskih površinah na prebivalca, »zato bi nadaljevanje izgub najboljših kmetijskih zemljišč vodilo v smer še nižje prehranske varnosti in slabšo suverenost države«, še pravijo. Medtem pa župani mirno dovolijo, da se v njihovih občinah pozidava nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo.