Do državnozborskih volitev še:

Putin zaradi Janše priprl plinsko pipico

Na Geoplinu so nam potrdili, da je bil direktor novembra na obisku pri Gazpromu, o izplenu obiska pa so molčeči. Po naših informacijah so jih ruski partnerji pustili v preddverju, saj se je Kremelj zavedal, da namerava Slovenija kandidirati za nestalno članico varnostnega sveta OZN in biti protikandidatka Belorusiji.

Svet24
Avtor: Svet24 / Luka Tetičkovič
petek, 14. 1. 2022, 18:30


Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin
Profimedia

Poročali smo o tem, da s početverjeno ceno plina plačujemo strošek liberalizacije trga, ki je dal prednost kratkoročnim pogodbam pred dolgoročnimi. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da je EU z liberalizacijo trga v zadnjih deset letih prihranila 61,3 milijarde evrov. Zapitek je prišel lani, ko nam je slabo polovico tega prihranka pobrala podražitev, ki nas je stala 26,2 milijarde evrov. Letos bodo podatki predvidoma še slabši.

Podjetje Energetika Ljubljana, ki spada med manjše akterje na veleprodajnem trgu plina, nam je pojasnilo, da so z liberalizacijo trga z zemeljskim plinom tedanje dolgoročne pogodbe postale nekonkurenčne. »Na trgu so se pojavili novi dobavitelji s ponudbo cenovno ugodnejših kratkoročnih pogodb. To je povzročilo tudi povečano število menjav ter migracijo odjemalcev k dobaviteljem s ponudbo kratkoročne pogodbe z ugodnejšimi cenami. Sčasoma se je večina dobaviteljev temu prilagodila, s čimer je tudi trg kratkoročnih pogodb postal prevladujoč.«

Dolgoročni dogovori za energetiko primernejša rešitev

»Moje mnenje je, da je to špekulacija, ki se je splačala samo nekaterim,« ocenjuje Peter Novak, upokojen profesor Fakultete za strojništvo UL, »to pomeni, da so dolgoročni dogovori, z ozirom na vse trende na področju energetike, bolj primerna rešitev. To velja tako za velike kot male porabnike.«

»Ker so kratkoročne cene podvržene večjim tržnim negotovostim in posledično nihanjem, čemur smo priča v zadnjih mesecih, bo dolgoročna perspektiva verjetno spet pridobila na pomenu in bodo odjemalci (vsaj poslovni) zavoljo večje predvidljivosti začeli v večji meri sklepati tudi dolgoročne pogodbe, čemur se bomo dobavitelji seveda prilagodili,« sklepajo pri Energetiki Ljubljana.

Novak ocenjuje, da špekulacije nosijo kratkoročne dobičke, a si tisti, ki imajo velike potrebe po energiji, ne morejo dovoliti, da se igrajo na trgu z nestabilnimi cenami. Hkrati z liberalizacijo trga je v EU prišel utekočinjeni zemeljski plin, ki ga dobivamo prek infrastrukture ladijskih terminalov. Vendar imajo ladje lastnost, da se lahko hitro preusmerijo do odjemalcev, ki za plin ponujajo več. »Ko je prišla prva večja ladja z utekočinjenim plinom v EU, je cena plina padla iz konice 170 evrov/MWh na 88 evrov/MWh. To je trenutna cena na trgu, po oceni strokovnjakov pa bo ta cena v letu 2022 nihala nekje do 100 ali 110 eevrov/MWh in ne bo konstantna.«

Moskva uporablja plin kot strateški resurs

Plin, ki prihaja prek plinovodne infrastrukture, ima po drugi strani stabilnejšo ceno. »Šele ko se bo odprl plinovod Severni tok 2, kar pričakujejo sredi leta, naj bi se cena umirila,« dodaja Novak. Pri tem ni nobena skrivnost, da plinovodi prenašajo predvsem ruski plin, Moskva pa je znana po tem, da plin razume kot strateški resurs. To pomeni, da ga uporablja kot vzvod političnega pritiska na odjemalce, ki plina ne morejo dobiti drugje.

»Imamo dolgoročne pogodbe za dobavo količine plina, nimamo pa pogodbe o dolgoročni ceni plina. Ta cena je bila nekoč vezana na ceno nafte, ob teh političnih spremembah pa tega ni več. Dobavitelj Gazprom določa tržno ceno za posamezno državo,« pojasnjuje Novak, »tako je na primer Nemčija imela cenejši plin kot Poljska, razlog je bil v količini porabljena plina, malo pa je bilo tudi političnega vpliva. Bolgarija je dobila novo ceno za naslednji dve leti, Srbija je dobila najnižjo, medtem ko je Madžarska z Gazpromom sklenila 20-letno pogodbo, za ceno katere žal še ne vemo.«

Geoplin ostal v preddverju Gazproma

V upanju na dogovor so Gazprom obiskali tudi predstavniki našega največjega uvoznika Geoplin. »Obisk direktorja družbe Geoplin Jožeta Bajuka pri družbi Gazprom konec novembra 2021 je bil običajen del dolgoročnega poslovnega odnosa med družbama Geoplin in Gazprom, ki traja že več desetletij in zagotavlja Geoplinu stabilno in konkurenčno dobavo zemeljskega plina,« so nam potrdili pri Geoplinu. Na vprašanje, kakšen je bil izplen dobička, niso odgovorili, a so jih po naših informacijah pustili čakati v preddverju energetskega giganta v petdesetodstotni lasti ruske države. To se odraža tudi v ceni plina, ki ga plačujemo slovenski odjemalci.

Hladni politični odnosi ohladili gospodarsko sodelovanje

Po neuradnih informacijah se je Kremelj že novembra zavedal, da namerava Slovenija vložiti kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025. To se je 9. decembra lani tudi zgodilo. Kandidaturo smo vložili kot edina protikandidatka Belorusiji v vzhodnoevropski regionalni skupini. Na ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar (SDS), smo se obrnili z vprašanjem, ali ocenjujejo, da je ta igra na mednarodni ravni kako vplivala na gospodarske odnose z Rusijo.

»Vse te pogodbe imajo svoje ozadje v odnosu posamezne države do Rusije,« je glede tega jasen Novak.

MZZ: gospodarski odnosi dobri, a ne zadovoljivi

"Slovenija je od nekdaj zagovornica spoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Uravnotežena zunanjepolitična drža in povezovanje v integracije, ki zagovarjajo mednarodno pravna načela in mir, je za majhno državo najbolj naravna izbira. V odnosih z Rusko federacijo, kot tudi drugimi državami, Slovenija zagovarja vrednote in načela EU in NATO, spoštovanje mednarodnega pravnega reda in človekovih pravic. Zagovarjamo, da se napetosti med državami rešujejo po diplomatski poti in z ukrepi izgradnje zaupanja. K temu si je Slovenija prizadevala tudi v času poslabšanja odnosov med EU in Rusko federacijo. Slovenija goji z Rusko federacijo vseskozi korektno sodelovanje. Najava kandidature v najpomembnejši organ OZN sledi aspiracijam naše države za še poglobljeno aktivnost na globalni ravni in za krepitev partnerstev z vsemi državami članicami OZN. Kot morebitna članica v Varnostnem svetu OZN si bomo prizadevali za iskanje kompromisov ter prispevali svoj delež odgovornosti za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti.

Zgledno gospodarsko sodelovanje med državama sta oktobra lani na Bledu potrdila tudi ministra Počivalšek in Patrušev, ko sta se sestala v vlogi sopredsedujočih Medvladni slovensko-ruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, z namenom ohranjanja in krepitve dobrih medsebojnih bilateralnih odnosov na področju gospodarstva ter dogovora o nadaljnjem delu medvladne komisije.

Ruska federacija ostaja pomembna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Gospodarski odnosi so tradicionalno dobri, intenzivni in razvejani, a ne zadovoljivi. Obseg trgovinske menjave v letu 2020 je dosegel 1,35 mrd evrov, kar je pomenilo zmanjšanje za 18,2 odstotka glede na predhodno leto. S tem se je Ruska federacija uvrstila na 13. mesto med najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije. Ruska federacija je za Slovenijo 9. izvozni trg ter 4. država po vrednosti slovenskih naložb v tujini. Kar zadeva tuje naložbe v Sloveniji, pa Ruska federacija po izvorni državi lastnika zaseda 7. mesto. Negativni trend v menjavi se je v letu 2021 upočasnil, a potencial še vedno ni v celoti izkoriščen. Gostje oziroma turisti iz Ruske federacije so med ključnimi partnerji slovenskega turizma, predvsem zdraviliškega. Državi dobro sodelujeta zlasti v segmentih farmacije, medicine, gozdarstva, kmetijstva, visokih tehnologij ter energetske učinkovitosti," so nam odgovorili na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Necenzurirano prenos
/
Reuters