Kriminalistična preiskava iz leta 2018, v okviru katere so ljubljanski kriminalisti izvedli več hišnih preiskav in pridržali več oseb, dobiva nadaljevanje. Preiskava je bila takrat povezana s korupcijskimi kaznivimi dejanj z najemanjem bančnih kreditov, a so kriminalisti po njenem zaključku ugotovili, da je ozadje še bolj prepleteno, saj so osumljenci delovali v interesu širše združbe, ki se ukvarja predvsem s kaznivimi dejanji goljufij.
Banke oškodovali za več kot 850.000 evrov
Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana Mitja Bartolme.
Spomnimo, kriminalisti so junija 2018 stopili na prste ozkemu krogu lopovov, ki so za zajetno nagrado urejali kredite za kreditno nesposobne kreditojemalce. Kot smo takrat poročali, so v akciji izvedli več kot 20 hišnih preiskav in pridržali pet osumljencev. Slednji so kredite na različnih bankah urejali tako, da so s pomočjo referentov prilagajali podatke kreditojemalcev, da so ti ustrezali pogojem banke za pridobitev kredita, pri čemer so urejali celo fiktivne zaposlitve. Zneski odobrenih kreditov so bili visoki, tudi čez 100.000 evrov, za vsak odobren kredit pa so osumljenci od kreditojemalca zahtevali nagrado v obliki določenega dela kredita, ki je v nekaterih primerih znašal tudi do 45 odstotkov. Osumljenci so najmanj šestim bankam povzročili za več kot 850.000 evrov škode.
Izsledke nadaljnje preiskave je v današnji izjavi za javnost predstavil vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana Mitja Bartolme, ki je uvodoma pojasnil, da so v povezavi s preiskavo leta 2018 podali 11 kazenskih ovadb zoper 37 fizičnih in pravnih oseb. Očitana kazniva dejanja vključujejo nedovoljeno dajanje in sprejemanje daril ter goljufije, povezane z neplačevanjem kreditov. Skupna materialna škoda znaša več kot 2,5 milijona evrov, pri čemer je »skupna vrednost najvišjih najetih kreditov s strani ene osebe znašala preko 100.000 evrov, medtem ko je najvišji vložek s strani ene osebe v tako imenovana lažna vlaganja znašal 230.00 evrov.« V povezavi s takratno preiskavo, ki je v veliki meri že zaključena, na sodišču že tečejo postopki.
Devet prijav še vedno v obravnavi
Kriminalisti opozarjajo na previdnost pri vlaganjih denarnih stredstev in tovrstnem sodelovanju z neznanimi osebami.
Bartolme se je nato navezal na nadaljevanje preiskave, izsledke katere je predstavil danes. Odkrili so namreč, da so zgoraj navedeni delovali v okviru širše kriminalne združbe, v kateri so »storilci prepričevali oškodovance v izročitev teh, z bančnimi posojili najetih finančnih sredstev ter ostalega njihovega premoženja.« Policija je od takrat prejela dodatnih 23 prijav kaznivih dejanj tovrstnih goljufij. Leta 2020 so opravili še tri hišne preiskave in pridržali eno osebo, ki jo je preiskovalni sodnik nato poslal v pripor. 14 preiskav so že zaključili, devet pa jih je še odprtih. Devet prijav je torej še vedno v obravnavi, a kriminalisti menijo, da je žrtev še več, več pa je tudi osumljencev. V tem primeru skupna ugotovljena premoženjska škoda znaša več kot pol milijona evrov, pri čemer je najvišji ugotovljen znesek, ki ga je izročil posamezni oškodovanec, znašal več kot 170.000 evrov. Intenzivno zbiranje obvestil in dokazov o teh kaznivih dejanjih je še v teku, preiskavo pa usmerja specializirano državno tožilstvo.
Kako so delovali?
Po navedbah Bartolmeja so oškodovanci sredstva osumljenim osebam izročali »v zameno za osebnostno in poslovno rast,« slednji pa so jih nato prepričevali še v »vlaganje v lažne posle.« Čeprav so zoper eno od oseb, ki se je ukvarjala s to lopovščino, že potekali kazenski postopki, primer pa je bil tudi na očeh javnosti, osumljencev to ni oviralo, da nadaljujejo s svojo goljufijo. Njihov modus operandi je takšen, da ljudi povabijo na razne delavnice, kot so »numerološki tečaji, predavanja o osebnostni in poslovni rasti, tako imenovan 'life coaching', svetovanje parom in podobno.« Med tečaji jim nato ponujajo nadgradnje, programe »osebnostnega reprogramiranja za bolj kvalitetno življenje.« Ti programi stanejo tudi do 5000 evrov. S »psihološkimi metodami« jih nato prepričujejo, da izkašljajo še več denarja, pri čemer jim prodajajo puhlice, kot je ta, da se bodo le tako znebili »strahu, blokad, da bodo dosegli nek nov življenjski nivo in da jih bo oblila neka nova energija.« Ta krog se nikoli ne konča, storilci pa poskušajo žrtve, ki se znajdejo v začaranem krogu, vedno znova izžeti za še več denarja. Ob tem po besedah Bartolmeja veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da se nekatere žrtve niti ne počutijo oškodovane. Nekatere to spoznajo šele pozneje, nekatere pa celo nikoli, zato kaznivih dejanj ne želijo prijaviti. Tako so lahko nekateri člani te združbe še vedno aktivni. Kriminalisti želijo s predstavitvijo delovanja združbe in ozaveščanjem javnosti »delovati preventivno v smeri zaščite žrtev tovrstnih kaznivih dejanj.«
Hude posledice
Posledice tovrstnih goljufij so hude, predvsem v obliki izgubljenih finančnih sredstev, temu pa sledijo »hude finančne in duševne stiske oškodovancev, hujše zdravstvene težave, izgube nepremičnin in finančni dolgovi, vse te posledice pa občutijo njihovi bližnji, svojci in prijatelj.« Z vsem tem so se po navedbah Bartolmeja med preiskavo srečevali kriminalisti. Storilci namreč iščejo ranljive skupine ljudi, ki se zaradi različnih življenjskih okoliščin znajdejo v težkem življenjskem obdobju, kar nato brezkompromisno izkoriščajo. Še več, na oškodovance »z obljubami o enkratnih priložnostih« vršijo tudi časovni pritisk, tako pa jim ne dajo časa za tehten premislek in preverjanje dejstev. Obenem jih prepričujejo, da bodo z dodatnimi investicijami še uspešnejši. Prepričujejo jih tudi, da v sheme pripeljejo nove ljudi, ki žrtvam zaupajo.
Bartolme je državljanom položil na dušo, da si je treba pred vsakim »vlaganjem vzeti čas, dobro premisliti, preveriti, kdo je prejemnik, kakšni so pogoji in se o tem pozanimati pri strokovnjakih.« Tiste, ki so denarna sredstva že vložili v kakšno shemo, za katero menijo, da gre za goljufijo, je pozval, naj zadevo prijavijo policiji.
