Slovenija ima v sistemu avtocest trenutno 49 predorov, najdaljši in za zdaj edini enocevni avtocestni predor so Karavanke z dolžino 7864 metrov. Vožnja skozi predore se sicer zelo razlikuje od vožnje po običajno »odprti« cesti in zato zahteva veliko več pozornosti. Tako je na primer prehitevanje v enocevnih predorih prepovedano, prepovedano je tudi obračati, voziti vzvratno ali ustavljati, razen v nujnih primerih, ko lahko vozilo v ustavimo v odstavni niši – v tem primeru moramo v vozilu takoj izklopiti motor! Ob vstopu in izstopu iz predora se, posebej ob slabem vremenu, zelo hitro spremenijo vozne razmere, zato moramo biti pozornejši kot sicer.
Že pred uvozom v predor je treba vožnjo prilagoditi razmeram, prižgati luči (veliko avtomobilov ima tako ali tako prižgane luči ali aktiviran samodejni vklop), sneti sončna očala, in opazovati semaforje, ki bi lahko nakazovali, ali je v predor sploh dovoljeno zapeljati. V predoru je treba paziti na omejitve hitrosti, ustrezno varnostno razdaljo, opazovati je treba, kje so izhodi v sili in podobno. V primeru zastoja v predoru vklopite vse štiri utripalke in imejte za vozilom pred seboj vsaj pet metrov varnostne razdalje, po potrebi ugasnite motor in pustite ključ v kontaktni ključavnici oziroma v vozilu. Vsekakor pa ni dovoljeno v predoru, kot to rado počne veliko slovenskih voznikov, ustavljati, če na primer zunaj pada toča.
Vozniki v predorih pogosto podcenjujejo nevarnosti.
Na Darsu dodajajo, da so hitrosti, v nasprotju z odprto traso avtoceste, kjer je splošna omejitev 130 kilometrov na uro, in hitro cesto, kjer je omejitev 110 km/h, v večini predorov omejene na 100 ali manj kilometrov na uro. Zaradi določenih posebnosti je hitrost omejena na 80 km/h v predoru Karavanke (dvosmeren promet), predoru Šentvid (priključek v predoru) in nekaterih predorih na hitri cesti Razdrto–Vipava.
Predori imajo tudi svojo žalostno stran
Predori imajo žal tudi nesrečen sloves: ni tako malo voznikov, ki so si tu odločili vzeti življenje. Psihologinja Onja Tekavčič je povedala, da je vzrokov za take vrste samomorov veliko: »Vsak tak dogodek je splet mnogih osebnostnih in zunanjih okoliščin. S tem v zvezi je natančno poročanje o določenem samomoru v predoru tudi nevarno, saj lahko nekdo uporabi podobno metodo. Seveda pa bodo tudi tehnične spremembe v predorih pomagale pri preprečevanju tega pojava.« Po njenem mnenju je bila uporaba avtomobila kot sredstva za samomor vedno prisotna, se pa oblike spreminjajo glede na to, da nastajajo nova mesta, ki so nevarna ali nezaščitena.
Ker smo zelo geografsko razgibana država, na naših cestah ne manjka predorov.
Na NIJZ so povedali, da se število samomorov v prometu sicer zmanjšuje, a je hkrati, kot potrjuje tudi policija, zelo težko dokazati, da je dogodek na cesti nastal zaradi samomora. Od leta 1997 do 2012 so zabeležili 74 samomorov z metodo namernega trčenja z motornim vozilom; strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo včasih na leto vsaj pet takih primerov in da stopnja samomorilnosti na splošno upada, vendar je še vedno kar štirikrat več smrti zaradi tega kot zaradi prometnih nesreč. V letu 2022 sta v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk.
Blažilniki trkov v odstavnih nišah
Da bi izboljšali varnost in preprečili tudi take dogodke v predorih, so niše zavarovali s posebnimi blažilniki, v prihodnje pa bodo spremenjeni detajli izvedbe predorske niše. »Za nove predore, na primer predor Markovec, pa smo že med gradnjo prilagodili detajle izvedbe predorskih niš. Sicer pa je med največjimi nevarnostmi, če ne upoštevamo naletov v končno steno predorskih niš, vožnja v napačno smer,« menijo na Darsu. Odkar so niše v predorih zavarovali prav s takimi blažilniki, se je tudi zelo zmanjšalo število tragičnih dogodkov.
Na podlagi vseh teh podatkov lahko ocenimo, da vozniki ob vožnji delajo napake tudi nehote ali pa ravnajo v nekakšni paniki. Sem ali tja smo priča posnetkom, ob katerih se mnogim naježi koža, kaj vse so sposobni storiti vozniki na avtocesti, tudi v predorih. »Najpogostejše napake voznikov so neupoštevanje omejitev hitrosti, nezadostna varnostna razdalja in neupoštevanje drugih obveznosti, ki jih nalagajo prometna signalizacija in pravila vožnje, kot so ustavljanje v predoru, vožnja vzvratno, obračanje in napačna smer vožnje, kar so neodgovorna in skrajno nevarna obnašanja. Seveda se lahko pripeti tudi okvara vozila ob vožnji v tunelu, a takrat mora vsak še toliko bolj upoštevati pravila,« pa pravijo inštruktorji varne vožnje.
A zakaj se vozniki odzivajo na te načine, kaj jih dejansko zmede oziroma pripelje do povsem neracionalnih manevrov na cesti? Vozniki napačno in nevarno ravnajo zaradi načinov obnašanja pri vožnji pred in v samih predorih. Kdor se vožnji posveča in jo prilagaja vsem pravilom, ga bo tudi izredna situacija zelo težko zmedla. Žal se preveč voznikov vožnji že ob normalnih pogojih ne posveča dovolj zbrano, nevarnosti se tako niti ne zavedajo. In nesreča je tukaj, pogosto tudi tragična. Kajti noben predor ne more biti zasnovan absolutno varno, če vozniki ne upoštevajo pravil varne vožnje.
