Skupina Panvita, eden največjih igralcev v domačem kmetijstvu, ki v Sloveniji zaposluje 700 ljudi, je dobila novega lastnika. To je postal hrvaški finančni sklad Meritus ulaganja. Za prevzem 51-odstotnega lastniškega deleža Panvite bo plačal 50 milijonov evrov.
Novica o prodaji Panvite je včeraj močno odmevala v gospodarskih in kmetijskih krogih. Po Drogi Kolinski, Žitu, Mercatorju in verjetno tudi Tušu bo namreč v hrvaški lasti pristal še en člen iz domače prehranske verige. Položaj Panvite je toliko bolj pomemben, saj obdeluje več kot 3.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, predvsem na območju Pomurja, ki jih najema od države. Tudi zato ne presenečajo informacije, da gre za strateško operacijo, ki jo v veliki meri financirajo hrvaški pokojninski skladi.
Toda ključno vprašanje je naslednje: zakaj bodo Hrvati za dobro polovico Panvite plačali kar 50-krat več od cene, po kateri je svoj četrtinski delež pomurske skupine družini Polanič pred manj tremi leti prodala država? Smo naposled le dobili dokaz, da je bila oškodovana pri poslu, pri katerem je v vsaj dveh vlogah nastopal Franci Matoz, dolgoletni odvetnik takratnega predsednika vlade Janeza Janše?
Preberite še:
Madžarski posli Janševega odvetnika #dokumenti
Vrednost Panvite niha bolj od bitcoinove
Kot že omenjeno, bo hrvaški Meritus za 51 odstotkov Panvite plačal 50 milijonov evrov. Manjši del tega denarja, okrog 10 milijonov evrov, naj bi dobili člani družine Polanič, ki so bili do zdaj večinski lastniki Panvite. Preostali denar bodo Hrvati zagotovili z vplačilom kapitala. Podrobnosti o strukturi posla iz Panvite včeraj niso razkrili. Prav tako ne, koliko glasovalnih pravic in položajev v upravi skupine bodo po zaključku transakcije obdržali člani družine Polanič.
A v zgodbi je bistven podatek, da novi lastnik vrednost celotne Panvite očitno ocenjuje na okrog 100 milijonov evrov. To namreč pomeni, da je država še nedolgo nazaj pomembni lastniški delež v Panviti prodala praktično za drobiž.
Vrsto let je bila solastnica Panvite tudi družba Farme Ihan, ki je bila v rokah zdaj že nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Natančneje: družba Farma Ihan je obvladovala po 28 odstotkov delnic podjetij Panvita in Panvita mesnine. Te si je več let prizadevala kupiti družina Polanič, dolgoletna večinska lastnica Panvite. Uspelo ji je, ko je prišla na oblast tretja Janševa vlada.
Oktobra 2021 je tako podjetje Regal v lasti družine Polanič od družbe Farme Ihan odkupilo delež v skupini Panvita. Cena: 13 evrov za delnico Panvite in pet evrov za delnico podjetja Panvita mesnine. Skupaj je torej družina Polanič za 28-odstotni delež skupine plačala le dober milijon evrov. Za primerjavo: v DUTB naj bi imeli takrat cenitev, ki je vrednost paketa delnic ocenila na več kot dva milijona evrov. To je dober milijon evrov več od prodajne cene. Razlika je ostala v žepu kupca, torej družine Polanič.
Preberite še:
Borec proti "krivosodju" Radonjić s pomočjo Matoza do nove funkcije
Ko pride Matoz na slabo banko, Polaniči kupijo delnice
Ob očitkih, da je država delnice prodala prepoceni, je posel spremljalo burno dogajanje v zakulisju. Poleti 2021, tri mesece pred prodajo, je Janševa vlada prevetrila DUTB. Na čelo njenega upravnega odbora je imenovala Francija Matoza.
V istem času je v slabi banki prišlo do spopada med dvema strujama SDS. S položaja glavnega izvršnega direktorja se je moral posloviti Robert Rožič, ki je veljal za kader generalnega sekretarja stranke Boruta Dolanca. Eden od razlogov za to naj bi bila tudi prodaja Panvite. Vajeti DUTB je prevzel Matoz, po nekaterih informacijah pa je v imenu družine Polanič za posel lobiral tudi Janšev osebni prijatelj Rok Snežič. V tem obdobju je bila Panvita eden večjih oglaševalcev strankarskih medijev SDS.
Matoz se je pozneje branil, da je šlo pri prodaji delnic za samostojno odločitev družbe Farm Ihan. Pogodbo je tako podpisal direktor Farm Ihan Uroš Lozej, ki je za RTV Slovenija potrdil, da je za pravno svetovanje pri tem poslu najel Matoza. Le dan po podpisu pogodbe je Lozej odstopil. Na položaju ga je nasledil Tomi Rumpf, kader takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Eden od štirih članov nadzornega sveta Farm Ihan, ki je potrdil nakup, je bil Boštjan Rigler, nekdanji član uprave Darsa iz vrst SDS.
Uroš Lozej je pozneje medijem zagotavljal, da so bile delnice prodane po pošteni ceni. Matoz je zatrjeval, da je posel pregledal oddelek slabe banke za skladnost poslovanja in integriteto. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), pravnem nasledniku slabe banke, tudi po zamenjavi oblasti pri poslu s prodajo delnic Panvite očitno niso našli sumov kaznivih dejanj.
Preberite še:
Dajejo posel samemu sebi – država pa jih za to še plačuje
Kjer je novi lastnik Panvite, je tudi Sandi Češko
Kako je ob vsem tem torej mogoče, da je hrvaški kupec le dobri dve leti pozneje za večinski delež te iste Panvite plačal kar 50 milijonov evrov? In kdo je sploh novi lastnik Panvite?
Meritus, krovna družba skupine, ki je kupila Panvito, je v 51-odstotni lasti podjetja Orso Plan. Tega lastniško obvladuje Stjepan Orešković, nekdanji direktor hrvaške medijske hiše Hanza Media, ki ima v lasti časnika Jutarnji list in Slobodna Dalmacija. Večina preostalih delnic je v rokah hrvaških pokojninskih skladov, ki delovanje sklada financirajo kot glavni imetniki njegovih 40 milijonov evrov vrednih obveznic.
Stična točka vseh Meritusovih naložb v Sloveniji je Sandi Češko, ustanovitelj Studia Moderna in vrsto let eden ključnih gospodarstvenikov iz kroga Socialnih demokratov (SD). Še do lani je bil Češko predsednik nadzornega sveta Meritusa. Ta ima v Sloveniji v lasti podjetje za storitve klicnega centra, ki je bilo pred tem v lasti Studia Moderna. Ko je Češkova britanska družba Dormeo UK končala v stečaju, je njeno poslovanje prenesel na novo britansko podjetje, ki ga je odkupil od Oreškovića. Češko in Orešković skupaj sedita tudi v nadzornem svetu IEDC – poslovne šole Bled, kjer je solastnik Meritus.
Kot je znano, je iz Panvite v politiko vstopil eden od nekdanjih predsednikov SD Dejan Židan, sicer nekdanji minister za kmetijstvo. Meritus pa je en posel izpeljal tudi s skupino slovenskih poslovnežev, ki imajo v lasti novo stavbo na Nazorjevi ulici v Ljubljani, kamor je stranka SD lani preselila svoj sedež. Ti so namreč leta 2018 Hrvatom prodali večinski delež družbe za informacijsko tehnologijo CDE.
Panvita je sicer ena največjih naložb v zgodovini Meritusa, ki ima v upravljanju za 118 milijonov evrov sredstev, od tega za 80 milijonov evrov finančnih naložb. Za vstop v lastništvo Panvite si bo moral sklad izposoditi denar. Konec marca letos je imel namreč na računu "le" okoli 30 milijonov evrov.
