Brane Golubović (letnik 1969) je vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca (LMŠ), največje opozicijske stranke. Je eden domačih politikov z daljšo kilometrino, ki sega v obdobje nekdanje LDS. Konec 90. let je vodil člansko pisarno stranke, kjer je bil zadolžen za mladinsko politiko. Leta 2007 je postal podžupan občine Kamnik. Na županskih volitvah tri leta pozneje ga je premagal Marjan Šarec. Njuni poti sta se ponovno prekrižali leta 2017, ko se je Šarec odločil za vstop v državno politiko. Pogovarjali smo se na dan shoda za mir v Ukrajini.
Gospod Golubović, je Slovenija po mandatu tretje vlade Janeza Janše še demokratična država?
Lahko rečemo, da je naša država neliberalna demokracija po zgledu Madžarske.
Nismo torej na poti do tja, ampak smo že tam?
Smo že na točki, ko si je vladajoča manjšina že v veliki meri podredila državo, s tem pa večino institucij, javnih financ in medije. Imamo oblast, ki Evropo gleda samo skozi denar, ne pa skozi njene vrednote. Teh vrednot niti ne deli. Ker neliberalna vlada ne priznava delitve oblasti, imamo v Sloveniji krizo parlamentarizma. Meje med vejami oblasti so zabrisane.
Ste vodja poslanske skupine v državnem zboru, ki je med epidemijo praktično ugasnil. Postal je nepomemben, podrejen vladi, ki je vladala z odloki.
Janez Janša preprosto ni priznaval državnega zbora. Na začetku epidemije je celo govoril, da bi ga morali suspendirati. Ker je vlada prevzela zakonodajno vejo oblasti, je lahko velik del mandata vladala z odloki. Ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je to neustavno, ga je vlada napadla. Zasmehovanje in napadanje institucij je praksa avtoritarnih režimov. V Sloveniji manjšinska vlada ne vlada s skupnimi idejami, ampak prek cenika in podrejanja svojih partnerjev. SMC in Desus sta razpadla, ker so ju podredili z manjšimi bombončki. Enaka stvar se nam dogaja v razmerju do Madžarske, ki si je podredila Slovenijo. Janezu Janši, Viktorju Orbanu, Aleksandru Vučiću in Miloradu Dodiku pa se enako dogaja v razmerju do Rusije.
Zakaj je za demokracijo pomembna delitev oblasti?
Ker vsaka demokracija temelji na delitvi oblasti na izvršno, zakonodajno in sodno. Biti morajo v ravnovesju. Parlament nadzira vlado in imenuje sodnike, ki morajo biti pri svojem delu avtonomni. Avtokrati si želijo vse podrediti. Za neliberalne režime je pravna država meni a la carte – vzamejo le tisto, kar jim »paše«, ostalo pa odstranijo ali poskušajo prilagoditi sebi. Takšna primera sta poskus skrajšanja zastaralnih rokov za nekatera kazniva dejanja in ponovni poskus vlaganja zakona o preprečevanju pranja denarja, s katerim želijo očitno legalizirati to, kar so že storili. Prepričan sem namreč, da so na uradu pod vodstvom Damjana Žuglja brez pravne podlage že pridobili podatke o političnih nasprotnikih te oblasti, ki jih ne bi smeli imeti. Slovenija že živi po madžarskem modelu, javna televizija je že državna, sodstvo je pod neverjetnimi pritiski. Parlament se upira, a si ga je vlada uspela podrediti. Tu pridemo do vprašanja, ali bi lahko opozicija storila kaj več. Odgovor je »da«– a v parlamentarni demokraciji, kjer vladajo vrednote, ne pa ceniki in koristi posameznika. Koalicija ustavnega loka (KUL) je nastala kot odpor proti vladi, a je imela za kaj več premalo glasov.
Kako se nam je lahko zgodilo vse to, kar opisujete? V Sloveniji smo vendarle že imeli neko, skoraj tri desetletja dolgo demokratično tradicijo. Je naš sistem res tako krhek?
Demokracija je sama po sebi krhka. Kako se odzvati, ko vlada ali njen predsednik ne spoštuje odločitev sodišča ali parlamenta? Prav zato je razmejitev oblasti tako pomembna – da lahko parlament zamenja vlado, ki deluje samovoljno. V prihodnje bomo morali najti varovalke za primere, ki so se dogajali. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo nekdo pripravljen zrušiti vse demokratične temelje države. Slovenija je demokratična država le še zaradi institucij, medijev, kot je na primer vaš, civilne družbe in opozicije, ki se še upirajo.
Kdor spremlja politiko 30 let, je lahko predvidel, kaj se bo dogajalo, ko bo na oblast prišel Janša. Ste leta 2020 podcenili, kakšen je njegov način vladanja? Nastavke tega, kar počne, smo že videli v njegovih preteklih mandatih.
Spomnim se pogovorov, ko je Janša leta 2020 iskal večino parlamenta. Nekateri poslanci so mi zatrjevali, da se ga bo dalo umiriti in mu preprečevati ekscese. Danes vidimo, da je bilo veliko naivnosti. Tudi jaz si nisem predstavljal, da bo Janša tako eklatantno kršil vse, kar smo postavili leta 1991: od ustave do zakonodaje. Ne vem, ali si kdo sploh je. Vse, kar država ima, so ljudje, zato je vse odvisno od tega, kako se obnaša vlada. Lahko zaupa stroki, rešitve išče z dialogom in poskuša vzbujati optimizem. Lahko pa v družbi širi strah in delitve – na prave in neprave begunce, na prvo- in drugorazredne. Nisem si mislil, da lahko nekdo, ki se razglaša za demokrata, ravna tako nedemokratično.
Je torej nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec napačno ocenil razmere in odstopil, ne da bi se zavedal posledic tega dejanja?
Ne. Vlado Marjana Šarca so majali z vseh strani. Že novembra in decembra 2019 so se predstavniki SMC in Desusa neformalno pogovarjala s predstavniki kroga Janeza Janše in Mateja Tonina. To sta januarja tudi sama potrdila, ko sta govorila o neki novi mogoči alternativi. Tonin si je takrat obetal celo, da bi bil predsednik vlade. Levica je šla v opozicijo, ker je govorila, da smo šli v desno. V nekem trenutku smo ugotovili, da nimamo dovolj glasov in da bi bilo neodgovorno nadaljevati. Odstop Marjana Šarca je bilo zadnje demokratično dejanje v Sloveniji. Ker ni hotel vladati tako, da bi si podporo kupoval prek cenikov, je odstopil in pozval na volitve. Stranki SMC in Desus sta prišli v parlament z obljubo, da ne bosta šli v vlado z SDS. Dali sta obljubo, a sta jo prelomili, in takrat se je začela erozija parlamentarizma. Vsak posameznik je začel reševati sebe.
Takrat ste imeli 42 glasov, štiri več, kot jih ima zdaj vlada uradno na papirju. Zakaj Janši uspeva držati vlado, v vaši stranki pa ste januarja 2020 ocenili, da to ne bi bilo mogoče?
Ker smo mi spoštovali demokratična pravila, on pa jih ne. Le zato mu uspeva.
Torej gre za vlado, ki jo pri življenju ohranjajo le osebni interesi?
Nekaj tednov pred odstopom je Janez Janša Šarcu očital, da ga nad vodo drži le še cenik Zmaga Jelinčiča. V resnici je opisoval sebe.
Koliko teh cenikov je danes v državnem zboru? Branko Simonovič je obrnil hrbet levi sredini sočasno s tem, da mu je ta vlada uredila status črne gradnje na Obali.
Težko o tem govorim brez jasnih dokazov. Vemo, da je Krško dobilo status mestne občine, ker je šlo za darilo poslancu SNS Dušanu Šišku. Vemo, da so bili določeni zakoni usluga poslancema obeh narodnostnih skupnosti. Ceniki delujejo na način, da se pomaga izpeljati nek zakon ali uredi kaj drugega. Jaz sem zagovornik politike, ki gleda prek enega mandata. Včasih zato sprejme tudi kaj, kar ji ne prinaša pozitivnih točk. Janševa vlada pa vsak ukrep gleda skozi prizmo tega, koliko glasov ji lahko prinese. Tipičen primer so energetski boni. Preračunali so, kaj jim lahko koristi in koga bodo s tem nagovarjali. To je zelo slabo za državo. Poglejte, kako poskuša SDS s tragedijo v Ukrajini rehabilizirati Janeza Janšo in ga postaviti kot velikega stratega.
»Janez Janša 1991. Volodimir Zelenski 2022. Heroji ne bežijo. Heroji se borijo«. To je slogan enega od viralnih oglasov SDS. Kaj vse je s tem narobe?
... Janša res ne more biti tisti, ki bi stopil na čelo in rekel, da se bori za mir in evropske vrednote. Na žalost Slovenije je del problema. Je na osi z Orbanom, Dodikom, Vučićem in s tem tudi s Putinom. Lani se je sestajal s Salvinijem in Le Penovo, ki ju financira Kremelj. Ta veliki strateg, ki na Odmevih razlaga, da Evropa ni vedela, kaj narediti, dokler ji on ni tega povedal, je dva dneva pred začetkom invazije pri ruski banki odprl volilni račun. In spet je zavajal, da so to storili zato, ker ima stranka pri isti banki račun za redno delovanje. Ne, zakon tega strankam ne nalaga. To je najlepši dokaz, kako dober strateg je. Še leta 2019 je njegov medij Zelenskega zmerjali s klovnom in dvornim norcem, zdaj pa se mu postavlja ob bok kot heroj.
Ali heroji v državo kličejo trojko, kot je to Janša počel ob finančni krizi leta 2012?
Ne. Heroji ne škodujejo ljudem, državi, naravnim virom ali strateškim podjetjem v državi. Politiki nima kaj biti heroj. Politiki prihajajo in odhajajo, država ostaja. Ob prihodu na vlado se mora zavedati, da v prvi vrsti ni več predsednik stranke, ampak da mora delati v dobro vseh ljudi, tudi tistih, ki ga niso volili ali sploh niso šli na volitve. Državo mora upravljati tako, da bomo vsi imeli nekaj od tega. Mi pa smo sprejeli, da je profil vlade na Twitterju postal profil ene stranke. Sprejeli smo, da ministri o vladnih zadevah govorijo z logotipi svojih strank. Obiski vlade po regijah se običajno začnejo s strankarskimi srečanji. Politik mora delovati na način, da se ljudje čim manj ukvarjajo z njimi. Pomembno je tudi, da se politika zaveda sedanjosti in da gleda v prihodnost. Preteklost je pomembna le toliko, da se kaj nauči iz lastnih napak. Zdajšnja vlada pa živi predvsem v preteklosti, v letu 1991. Kot vsi avtoritarni voditelji.
Ali vladajoča koalicija vojno v Ukrajini zlorablja za notranjepolitične potrebe?
Da. V Evropi je ogrožen mir, zato je treba priti do rešitve. Kakršnakoli komunikacija med predstavniki Ukrajine in Rusije je boljša, kot da je ni. Le pogajanja lahko prinesejo mir. Sem optimist, ker v Sloveniji vidim ljudi, ki protestirajo za mir. Ne protestirajo za podreditev institucij in medijev, ampak proti temu. Janša, Počivalšek in Tonin ne spoštujejo pravne države, ampak vzamejo le to, kar jim ugaja.
Bi lahko predsednik državnega zbora Igor Zorčič več naredil za obrambo parlamentarne demokracije? Ker ni jasne razmejitve, kdo je vlada in kdo opozicija, ima vlada večino celo v delovnih telesih parlamenta, ki so namenjena nadzoru opozicije nad njenim delom. Koliko je za to odgovoren?
Ta razmerja znotraj sebe uredi državni zbor z večino. Spet se bom vrnil k cenikom. Poslanske skupine Desus praktično ni več. Stranka se ji je odpovedala. Še danes ne vemo, kje bodo njeni poslanci kandidirali. Njihova poslanska skupina obstaja le zato, da poslanci obdržijo svoje funkcije in s tem višjo plačo: Robert Polnar je predsednik odbora za finance, Ivan Hršak vodi mandatno-volilno komisijo, Branko Simonovič pa je podpredsednik parlamenta. Za vse te funkcije dodatno prejemajo plačila. V neki resni in urejeni demokraciji bi ostale stranke rekle, da ta poslanska skupina ne bi smela obstajati. SDS je želela na čelu odbora za gospodarstvo pustiti celo Matejo Udovč, čeprav je ta iz stranke Konkretno prestopila k zunajparlamentarni stranki Aleksandre Pivec. Gospod Zorčič bi lahko glasneje opozarjal, da razmerja v državnem zboru ne odražajo razmerja med strankami. Pridobil bi lahko mnenje, ali je sprejetje zakonov v takih okoliščinah sporno ali ne.
Bi lahko gospod Zorčič blokiral sprejetje zakonov, za katere parlamentarna služba za zakonodajo ugotovi, da so v nasprotju z ustavo?
Da, lahko bi jih. Glede na to, da se proti nedemokratičnemu načinu delovanja boriš na način, da greš sam do roba. Katerega od zakonov bi lahko ustavil.
Zakaj tega ni storil?
To je vprašanje zanj.
Govorili so o cenikih, o tem, kaj poslanci dobijo v zameno za glasovanje. Je to korupcija?
Sum korupcije je. A kaj se zgodi, ko Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovi kršitev integritete pri Zdravku Počivalšku? To, kar piše v priročniku neliberalne demokracije: napadeš, zasmehuješ in pozivaš, naj odstopijo tisti, ki so spisali odločbo.
Kaj je potem sploh smisel parlamentarnih preiskovalnih komisij? Vaša stranka je vodila oziroma še vodi tri: o sumu nezakonitega financiranja SDS, stranpoteh epidemije in političnih zlorabah policije. Zakaj jih imamo, če njihovega dela ne nadaljujejo organi odkrivanja in pregona?
LMŠ je stranka, ki ima program in vrednote. Preiskovalne komisije niso le promocija, ampak so razmislek, ki presega en mandat. Njihovo delo bo treba nadaljevati v naslednjem mandatu. LMŠ bo v naslednji vladi in bo pomagala preiskati nepravilnosti, ki so se zgodile v Sloveniji. Ta država potrebuje katarzo po zgledu Islandije (ki je leta 2009 sodno preganjala odgovorne za finančno krizo in bankrot države, op. p.). Jaz bi takoj podprl odprtje arhivov vseh preiskovalnih komisij zato, da bi lahko tudi novinarji opravili svoje delo. Naj postanejo javni vsi arhivi o financiranju SDS, poslih z zaščitno opremo in epidemiji, politizaciji policije. Naj novinarji opravijo svoje delo. Kdo se tega boji?
Zakaj je državni zbor dovolil, da se na preiskovalnih komisijah zasmehuje poslance? Rok Snežič je bil za del prebivalstva videti kot junak, ker je poslancem povedal, kar jim gre.
Avtokratski režimi zasmehujejo institucije, ki nadzorujejo oblast. Rok Snežič je preusmerjal pozornost in zasmehoval poslance opozicije.
Pred preiskovalnimi odbori ameriškega kongresa to nikomur od povabljenih na pričanje ne pade pamet.
Poslanec državnega zbora ne glede na to, kateri stranki pripada, bi moral biti ponosen, da so mu ljudje zaupali soupravljanje države v njihovem imenu. Ne glede na to, kdo pride in zasmehuje, bi se moral odzvati. Če bi bil predsednik preiskovalne komisije, bi ga dal odstraniti iz dvorane. Rok Snežič je vse tisto, kar si sam ne predstavljam pod Slovenijo. Smo bistveno več od nekega primitivnega obnašanja v državnem zboru in trkanja po prsih, češ kako sem hud. Imamo znanje, smo uspešni, trmasti in optimistični, in ko je treba, smo solidarni.
Do volitev je še sedem tednov. Ko gledate za nazaj: se te vlade res ni dalo razrešiti z novo večino v parlamentu?
Imeli smo poskus s konstruktivno nezaupnico, a Karla Erjavca niso podprli celo lastni poslanci. Imeli smo več interpelacij, s katerimi smo poskušali zamajati vlado. Preprosto ni bilo dovolj glasov. Toda lahko bi bilo še slabše. Brez odpora opozicije, institucij in nekaterih medijev se mogoče danes sploh ne bi več pogovarjali o stanju v tej državi.
Je bil že izbor Karla Erjavca za mandatarja napaka? Kdo je takrat sprejel to odločitev?
Ključ so bili glasovi, ne ime. Za zamenjavo se je potrebovalo 46 glasov, opozicija KUL jih je imela sama 39. Takrat je predsednik Desusa zagotavljal, da ima podporo svojih štirih poslancev in pa tiho podporo nekaterih poslancev SMC, kar bi bilo dovolj za zamenjavo vlade. SMC je bila takrat sicer še v polni sestavi, saj je razpadla šele dober mesec dni po glasovanju o konstruktivni nezaupnici, a nakazovalo se je, da bi lahko nekateri podprli zamenjavo vlade. Na koncu pa se je izkazalo, da Karel Erjavec ni imel niti podpore poslancev Desusa, kaj šele da bi za zamenjavo vlade Janeza Janše glasoval kdo iz SMC.
Je mogoče vladati, ne da spoštuješ večino ljudi, jih zmerjaš in žališ?
Štiriindvajsetega aprila so volitve in izvoliti moramo vlado, ki bo spoštovala ljudi. Kako pomembno je to, se je najbolje videlo pri epidemiji. Prve ukrepe je izvedla vlada Marjana Šarca: zaprla je meje in šole, odpovedala koncerte ... Ključno pa je bilo, da se je na novinarski konferenci pojavil skupaj z Janezom Janšo. Pomirila sta ljudi. To je bilo demokratično dejanje, čeprav je verjetno v njemu vrelo. V prvem valu so zato ljudje spoštovali ukrepe tudi zaradi normalnega prehoda ob zamenjavi oblasti. Peli so na balkonih. Nato pa so nam poslali vojaška letala, sledilo je zamujeno poletje. Ker ni bilo zaupanja in spoštovanja do ljudje, je sistem boja proti epidemiji razpadel. Seveda me skrbi, če kdo v 21. stoletju težave rešuje z vojno. A voditelji morajo pomirjati, ne pa spodbujati histerijo. SDS nikoli ni razumela, kaj je skupnost. To pomeni tudi, da si želim kot vlada na nasprotni strani imeti zoprnega sindikalista.
Govorite o skupnosti. Kako bi ta rešila dilemo višje plače za vse ali ne?
Če se skupnost odloči, da bomo z novim zakonom o dohodnini izgubili 900 milijonov evrov prilivov v proračun, je to njena odločitev. Toda skupnost mora tudi vedeti, da se z dohodnino financirajo občine. To pomeni, da bo ta skupnost, ne Janez Janša, Brane Golubović ali kdo tretji, morala ta denar zagotoviti z drugimi davščinami ali pa znižati sredstva za občine. Ampak tega vam nihče ne pove.
Skupen izpad proračunskih prihodkov v štirih letih bo več kot dve milijardi evrov, 800 milijonov evrov le v letu 2025. To je velik udarec za javne finance, ki morajo financirati zdravstvo, šolstvo in delovanje države. Zdaj je izbruhnila še inflacija, ki bo znižala realne dohodke ljudi, zahtevana donosnost na naše obveznosti pa že raste. Nikoli niso povedali, kje bomo našli prihodke. Odpirajo se škarje in mi smo nepripravljeni, ker vlada pri sprejemanju ukrepov tehta le, koliko glasov bo prinesel.
Zakaj SDS ob vsem govorjenju o višjih plačah za vse ni že lani spomladi podprla zakona o dohodnini, ki ga je vložil njen poslanec Jože Tanko? V rokah so imeli vse vzvode za to.
Zato, ker so z novim zakonom želeli nagraditi še najemodajalce in lastnike deležev oziroma delnic v podjetjih, ki bi jim znižali obdavčitev kapitalskih dobičkov. Nikoli pa niso pogledali, kje bomo dobili manjkajoči denar, ker ne gledajo celote. Imamo nacionalni načrt za okrevanje in obnovo. Tri milijarde evrov je država razpršila na številne naslove. Pametne evropske države so ta denar skupaj s sredstvi iz kohezije usmerile v nekaj večjih nacionalnih projektov. Prebivalstvo v Sloveniji se stara, zato bomo potrebovali nove zmogljivosti v zdravstvu. Gradili bomo zidove, a bomo imeli težave z ljudmi. Italijani so ugotovili, da je prihodnost tudi medicina na daljavo. IT-podjetja spodbujajo, da iščejo rešitve na tem področju. Druge države investirajo v zeleni prehod. Da imajo prav, dokazuje dogajanje v Rusiji. Te države bodo čez 10 let v prednosti pred drugimi.
V Sloveniji pa vse delamo od glasovanja do glasovanja. Ni dovolj govoriti le, da potrebujemo več denarja za zdravstvo. Treba je vlagati tudi v raziskave in razvoj, saj bomo na ta način prišli do boljših zdravstvenih izdelkov in storitev. Čeprav bomo imeli manj zaposlenih, bomo imeli zaradi višje dodane vrednosti, ki jo bomo ustvarili, več denarja v blagajni, s tem pa tudi za zdravstvo. Ampak na ta račun bomo morda zgradili kakšno krožišče manj, za katerega pa bomo imeli dovolj denarja čez nekaj let.
Na enak način, populistično, z iskanjem notranjih sovražnikov in zganjanjem histerije, se predstavniki vlade odzivajo tudi na dogajanje v Ukrajini ...
Prej se je Janez Janša bratil s tistimi, ki so to povzročili. S Putinovimi zavezniki v regiji in na Balkanu. Zdaj pa je oblekel kožuh tistega, ki spoštuje evropske vrednote. Ali imamo načrt za pomoč Krki, Leku in ostalim podjetjem, ki jih bodo prizadele sankcije? Ne, ker vlada raje hodi na shode, ki jih sama organizira. Ljudi je strah. Predstavniki vlade bi jih moral miriti, ne pa strašiti z možnostjo jedrske vojne. Matej Tonin je objavil celo fotografijo tovornjaka z orožjem, ki me spominja na izgubljeni tovornjak z maskami. Nikogar pa ne moti, da ga v Ukrajino ne smemo poslati čez Madžarsko, saj je tam »naš prijatelj« Orban, ki edini v Evropi tega ne dovoli. Želim si umirjene politike, ki poskuša tudi razmišljati. V vladi Marjana Šarca je minister za finance Andrej Bertoncelj splošno davčno olajšavo pri dohodnini dvignil s 3300 na 3500 evrov in razbremenil regres, a na drugi strani dodatno obremenil kapital, s čimer smo pokrili izpad v državni blagajni. Za devet milijonov evrov, ki smo jih prihranili pri znižanju DDV za knjige, smo se pogajali več tednov. Zdaj pa vlada troši milijarde iz zadolževanja. Na koncu bomo ljudje ves ta denar vrnili prek plačevanja davkov.
Kako se v političnem smislu boriti proti opciji, ki je v opoziciji zatrjevala, da je konservativna, in vlagala ustavne obtožbe proti vladi zaradi kršenja fiskalnega pravila za 200 milijonov evrov, danes pa meče denar navzkriž in počez za predvolilne bombone in brezmejno zaposluje v javnem sektorju?
Gre za čiste populiste, ki gledajo samo nase in mislijo, da bodo oblast kot svojo last obdržali le s kupovanjem glasov. Cena za to ni pomembna.
Ampak kako bo opozicija nastopila proti njim? Če govorite, da ste odgovorni do proračuna, se peljete v past, saj bodo ljudje rekli, da bodo rajši volili tiste, ki delijo denar.
Ljudem je treba povedati resnico. To, kar zdaj dobivajo, bodo plačali sami – ali z višjimi davki ali slabšimi storitvami.
Pa res večina ljudi razmišlja o tem, ali bo lahko njihov otrok čez pet let še obiskoval javne šole? Ali jih bolj ne zanima to, da so dobili 200 evrov, zaradi česar jim bo prihodnji mesec lažje? Večina prebivalstva v Sloveniji živi iz meseca v mesec, položaj številnih skupin ljudi pa je slab. Kako torej normalizirati državo na način, da bomo ljudje tako kot denimo v Nemčiji razumeli, da se je čemu treba tudi odreči? Koliko časa potrebujemo, da spet – kot pravite vi – zgradimo skupnost?
Osnovni namen skupnosti je, da nihče ne ostane zadaj. Ponavljam, ta država potrebuje katarzo. Želim si, da bo liberalni blok LMŠ, Gibanja Svoboda in SAB skupaj s SD in Levico dobil toliko glasov, da bo lahko izpeljal očiščenje.
Smo že na točki, ko si je vladajoča manjšina že v veliki meri podredila državo, s tem pa večino institucij, javnih financ in medije. Manjšinska vlada ne vlada s skupnimi idejami, ampak prek cenika in podrejanja svojih partnerjev. Odstop Marjana Šarca je bilo zadnje demokratično dejanje v Sloveniji. Ker ni hotel vladati tako, da bi si podporo kupoval prek cenikov, je odstopil in pozval na volitve. Avtokratski režimi zasmehujejo institucije, ki nadzorujejo oblast. Ljudem je treba povedati resnico. To, kar zdaj dobivajo, bodo plačali sami – ali z višjimi davki ali slabšimi storitvami. Osnovni namen skupnosti je, da nihče ne ostane zadaj. Ponavljam, ta država potrebuje katarzo.
Kaj imate v mislih z besedo »očiščenje«?
Da se ponovno vzpostavi vladavina prava. Da institucije in stroka dobijo nazaj svojo vlogo in spoštovanje. Da se izvede neodvisna preiskava vsega, kar se je dogajalo. Po tem mandatu si ne moremo več privoščiti, da odmahnemo z roko in gremo naprej. Tudi zato je pomembno, da bo imela nova vlada trdno večino, ker se trgovanja z glasovi ne moremo iti. Kako pa se je mogoče boriti proti nedemokratični oblasti? Saj ne vemo, kaj nas še čaka pred volitvami ali po njih. Demokrati moramo tudi v težkih trenutkih zaupati v presojo ljudi. Minister ne more dobivati denarja za ogrevanje le zato, ker ima veliko družino. Po volitvah ne bo dvornih dobaviteljev zaščitne opreme. Vzpostavili bomo državo, ki bo spet temeljila na ustavi in zakonih.
Kako skrajšati čakalne vrste in ljudem spet olajšati dostop do zdravstvenih storitev?
Če sta javno zdravstvo in javno šolstvo vrednota, je treba zanju zagotoviti denar. To je naša prednostna naloga. Naš program predvideva bistveno več vlaganj v šolstvo, raziskave in razvoj, znanje ... V zdravstvo bo treba vlagati več. Treba je razmejiti javno in zasebno. Koncesionarji so zaželen del javnega sistema, a dvoživk ne bo. Vsi govorimo o tem, kako pomembno je javno zdravstvo, a malokdo ve, da še zdaj nimamo zakona, po katerem bi proračun pokril razliko v primeru, če se v zdravstveni blagajni zbere premalo denarja. To imamo urejeno na pokojninskem področju, ne pa tudi v zdravstvu. Denar lahko dobimo ali s proračunom ali s prispevki. To je temelj vsega.
Bi kupili oklepnike za 400 milijonov evrov?
Če imamo znanje, bomo namesto oklepnikov mogoče s Pošto Slovenije uspeli razviti drone, ki jih bo lahko uporabljala tudi Slovenska vojska. Vlaganje v znanje je najpomembnejše. Le tako bomo dobili usposobljene ljudi, ki nas bodo lahko branili pred kibernetskimi napadi, imeli bomo digitalizirano zdravstvo in še kaj. Vse je povezano, osnova pa je znanje. V tem primeru bo na voljo dovolj denarja za zdravstvo, socialo, obrambo in vse. Zavzemam se tudi za to, da bi tako imenovani univerzalni temeljni dohodek v obliki nizke stanovanjske najemnine dobila vsaka mlada oseba, ko dopolni 21 let. S tem bi rešili ključno težavo mladih pri prehodu v odraslo življenje.
Kakšno je stanje znotraj KUL? Navzven deluje, kot da ste premostili razlike. Toda javnomnenjske ankete kažejo, da ljudje še vedno ne verjamemo, da se po vrnitvi na oblast ne boste sprli.
Lahko govorim le za LMŠ. Iz preteklosti smo se marsikaj naučil, predvsem pa smo konsistentni, imamo ekipo, znanje in izkušnje.
Ste se res?
Da, prepričan sem. Pomembno je, da se odkrito pogovarjamo o vsem, dobrem in slabem. Smo pa štiri različne stranke, ki med sabo tudi tekmujejo na pošten način. Tudi Gibanje Svoboda Roberta Goloba vidim kot zaveznika. Teh pet strank je jamstvo, da se bo Slovenija vrnila na pot evropskih vrednot in pametnega razvoja. Vrednote vseh so svoboda, demokracija, neodvisni mediji, človekove pravice in delitev oblasti – nasprotje vsega, kar zagovarja druga stran.
Golob je lani decembra način vladanja te oblasti označil za fašizem. Je fašizem tudi izjava Aleša Hojsa, ko je govoril o pravih in nepravih beguncih?
Seveda je. Ko težiš k temu, da manjšina vlada večini s strahom in manipuliranjem, to pa dosega s podrejanjem parlamenta, medijev, javnih financ in institucij, ima to vse značilnosti fašizma. Če bosta iz Ukrajine na mejo prišla belopolti in temnopolti ukrajinski državljan, bomo čez spustili oba ali le enega? Mogoče ni več čas za uvidevnost, ampak je treba stvari poimenovati s pravimi imeni.
Zakaj se potem levosredinski del slovenske politike še vedno tako obremenjuje z očitki o izključevanju, ki jih dobi z desne servirane vsakič, ko govori o tem, da z SDS pod nobenim pogojem ne želi sodelovati v koalicijah?
V vladno koalicijo se vedno povežejo stranke, ki imajo podobne vrednote in pogled na državo. LMŠ ne deli enakih vrednot z SDS, NSi in Konkretno, zato ne moremo biti skupaj v vladi.
Je mogoče očiščenje s Toninovo NSi v novi vladi?
Ne, ker so soodgovorni in so del problema, zato ga ne morejo reševati.
Ali to prepričanje delite vsi v KUL? Še pred nekaj tedni se je precej posvečalo gradnji mostov med posameznimi strankami leve sredine in NSi.
V LMŠ nimamo dvoma. Politika te vlade v moderni Sloveniji nima kaj iskati. Pet strank opozicije bo na volitvah osvojilo večino in izmed teh petih se bo oblikovala vlada. Nemogoče je sodelovati z nekom, ki ima tako zelo drugačne vrednote. Zanje je oblast njihova last, javna televizija državna, ljudje pa pasivni sledilci.
Govorite o projektih za več mandatov. Je to mogoče, da se v Sloveniji po volitvah ustvari velika sredinska stranka na liberalnem polu, ki bo stabilizirala politični prostor?
Če govorimo, da je treba normalizirati državo, bo treba normalizirati strankarski prostor. Nič ne bo narobe, če se po volitvah odprejo pogovori o povezovanju liberalnega bloka.
