Minuli teden je Slovenijo pretresla zgodba o smrti 28-letne porodnice, obolele s covid-19. V UKC Ljubljana so jo z reševalnim vozilom prepeljali iz ene od regionalnih bolnišnic. Z urgentnim carskim rezom so ji rešili otroka. Na božični dan je umrla.
Naše preverjanje je potrdilo, da gre za nosečnico, ki sredi novembra ni dobila helikopterskega prevoza iz Splošne bolnišnice Izola v UKC Ljubljana. Takrat smo na necenzurirano.si razkrili, da piloti Slovenske vojske že od začetka epidemije ne opravljajo prevozov bolnikov s covid-19. Tega ne počnejo zaradi strahu pred možnimi okužbami.
V Splošni bolnišnici Izola vztrajajo, da izbrani način prevoza porodnice ni vplival na izid zdravljenja. Toda naši viri opozarjajo, da bi to lahko potrdila ali ovrgla šele temeljita preiskava dogodka. Po naših informacijah so v dispečerskem centru iz Maribora, kjer so takrat skrbeli za premike tovrstnih bolnikov, preverjali na Brniku, ali je možen helikopterski prevoz. Ko so tamkajšnjo dežurno ekipo obvestili o tem, da gre za okuženo s covid-19, pa jih je ta zavrnila.
Na tem mestu se ne želimo spuščati v vprašanja, na katera lahko da končni odgovor le zdravstvena stroka. Toda primer je nov dokaz, da je obstoječa ureditev reševalnih prevozov slaba in povečuje tveganje za izgubo življenj. Dopušča namreč arbitrarno odločanje, koga peljati s helikopterjem in koga ne, kar je v nasprotju z načeli zdravstvene etike.
Preberite še:
Razkrivamo, kako se Slovenska vojska izogiba prevozu covid bolnikov
Ministrstvo za zdravje ščiti vojaške pilote
Izrecno navodilo, ki vojaškim pilotom ne dovoli prevoza obolelih s covid-19, je ministrstvo za zdravje sprejelo v prvih dneh mandata Tomaža Gantarja. Jasno določa, da se helikopterja praviloma ne uporablja pri bolnikih s sumom na covid-19. Z ministrstva za obrambo so nam takrat sporočili, da odločitve glede prevoza oseb s helikopterjem nikoli sama ne sprejema vojska, temveč je to vedno v domeni dežurnega zdravnika. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru prevoza iz Izole v Ljubljano.
A več sogovornikov nam je v neuradnih pogovorih zaupalo, da helikopterskih prevozov ni zaradi vojaških pilotov. Ti namreč pri letenju ne morejo uporabljati enake zaščitne opreme kot zdravstveni delavci, zaradi česar so bolj izpostavljeni tveganju okužbe. Iz neznanega razloga tudi ne uporabljajo izolacijskih vreč za bolnike s covid-19, s katerimi bi dodatno zaščitili posadko. Vojaški piloti sicer zaradi občasnega sodelovanja pri reševanju dobivajo visoke, tudi do 40-odstotne dodatke k plači. Decembra pa so prejeli celo dodatek za nevarnost covid-19.
Do sedaj okuženih več kot deset odstotkov pilotov
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da so dežurne helikopterske posadke že opravile prevoze okuženih s covid-19, vendar so bile o tem obveščene po končanem prevozu. "V teh primerih so posadke prekinile z delom, člani posadke so bili napoteni v izolacijo in na testiranje, opravila pa se je dezinfekcija helikopterja in opreme," so dodali.
V 15. polku vojaškega letalstva je bilo do sedaj s koronavirusom okuženih dobrih 10 odstotkov pripadnic in pripadnikov. Kako so se okužili in ali je bilo to na delovnem mestu ali doma, ne razkrivajo. Poudarili so, da zaradi omejitve aktivnosti Slovenske vojske na nujne naloge in velikega števila testiranj skorajda ne beležijo notranjih prenosov.
S ponovno razglasitvijo epidemije se je sicer v Sloveniji aktiviral tudi državni načrt zaščite in reševanja, ki ga je julija letos sprejela Janševa vlada. Slovenski vojski nalaga "zagotavljanje zmogljivosti helikopterske enote pri opravljanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalog, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč". Toda na področju helikopterskih prevozov vojska teh nalog ne opravlja na enak način za vse.
Prevoza bolnikov s covid-19 ne bi smeli zavračati
Vprašanje zavračanja prevozov covid-19 bolnikov s helikopterji je obravnavala tudi komisija za medicinsko etiko. "Kadar je zaradi ogroženosti bolnikovega življenja nujen prevoz v zdravstveno ustanovo, ki mu lahko zagotovi ustrezno in potrebno oskrbo, je tudi s stališča zdravstvene etike ključno, da se mu taka oskrba čim prej zagotovi, zato je časovno najkrajši prevoz najbolj primeren," je poudaril njen predsednik dr. Božidar Voljč. Čeprav priznava, da je lahko v Sloveniji prevoz z ustrezno opremljenim reševalnim vozilom s strokovnim spremstvom včasih celo hitrejša rešitev od helikopterskega prevoza, Voljč opozarja, da tega v nobenem primeru ne bi smeli zavračati.
"Dejstvo, da je bila gospa covid-19 pozitivna, pa na čas in način potrebnega prevoza ne sme vplivati. V prevozu udeleženo ekipo je potrebno ustrezno zaščititi ne glede na način prevoza, notranjost vsakega vozila in opreme pa kasneje razkužiti. Vsekakor pa je treba za prevoz bolnikov in poškodovancev zagotoviti ustrezna prevozna sredstva z opremo, ki je primerna namenu vozila," je pojasnil Voljč. Ministrstvo za zdravje sicer navodila, s katerim onemogoča helikopterske prevoze bolnikov s covid-19, v desetih mesecih epidemije ni spremenilo – kljub novemu vedenju o širjenju okužb. Na ministrstvu, ki ga začasno vodi predsednik vlade Janez Janša, na naša vprašanja o helikopterski pomoči včeraj niso odgovorili.
Preberite še:
Tonin v opoziciji govoril eno, zdaj kot minister dela drugo
Kaj bo storil Matej Tonin?
Dogodek kaže tudi na sistemske težave helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Vleče se že več vlad, med epidemijo pa ga očitno ne namerava rešiti niti sedanja. Po informacijah naših virov do zapletov, kot je bil ta v Izolu, in zamudnega reševanja prihaja že na tedenski ravni, v nekaterih primerih pa pride celo do smrtnih primerov. Požrtvovalne reševalne ekipe zavirajo slaba organizacija dela, zastarela tehnika, ki ne ustreza predpisom EU, in počasni helikopterji.
Kot opozicijski poslanec je bil Matej Tonin glavni kritik sedanjega sistema, v katerem ima glavno besedo vojska. Zagovarjal je nakupe namenskih helikopterjev za prevoze bolnikov. Po prevzemu funkcije ministra za obrambo je obrnil ploščo. Zdaj podpira nakup dražjih vojaških helikopterjev. To bo vojaškim pilotom omogočilo, da bodo še naprej dobivali visoke dodatke.
Na ministrstvu za obrambo so se burno odzvali na naše razkritje zgodbe o nosečnici, ki ni dobila helikopterskega prevoza iz Izole v Ljubljano. Odgovornost so preložili na pristojno ministrstvo za zdravje, ki bi moralo v najkrajšem možnem roku predlagati dolgoročno ureditev te problematike. Toda ne z nakupom namenskih helikopterjev. Tonin je včeraj pojasnil, da bi Slovenska vojska raje posodobila in preuredila del obstoječih vojaških helikopterjev Bell 412, zase pa bi kupila nove transportne helikopterje.
Ukineš medresorsko skupino in ustanoviš novo
To bi pomenilo ohranitev obstoječega sistema, ki je v nasprotju z evropskimi predpisi, ki narekujejo visoke varnostne standarde. Helikoptersko reševanje namreč v EU prepoznavajo kot civilno oziroma komercialno operacijo, zato bi državni ali zasebni izvajalec potreboval posebno dovoljenje za opravljanje letalskega prevoza, ki pa ga vojska s svojimi helikopterji ne more dobiti. Med državami v Evropi, ki imajo helikopterske nujne medicinske prevoze urejen na enak način kot Slovenija, je le še Hrvaška, kjer sicer opravljajo prevoze bolnikov s covid-19.
Na to, da nujno potrebujemo spremembe, je opozorila medresorska delovna skupina, ki jo vodi dolgoletni visoki uradnik ministrstva za zdravje Darko Čander. V treh letih je pripravila predlog poročila, po katerem bi morala država kupiti namenske helikopterje in zagotoviti ustrezne posadke. Vlada Marjana Šarca ga v preostanku mandata nikoli ni obravnavala, vlada Janeza Janše pa je komisijo ukinila, ne da bi se s poročilom kadarkoli seznanila. Zdaj po naših informacijah sklicuje novo komisijo, ki se bo iste zadeve z istimi ljudmi lotila na novo.
