Tako so se spraševali mnogi bralci, ko smo včeraj razkrili zgodbo o tem, da piloti Slovenske vojske niso izvedli nujnega prevoza nosečnice v 31. tednu, okužene s covid-19, iz Izole v UKC Ljubljana. Drugod v tujini namreč brez težav opravljajo tovrstne prevoze. Hrvaška vojska, ki poleg slovenske kot edina v Evropi opravlja naloge helikopterske nujne medicinske pomoči, se je že aprila pripravila na prevoz življenjsko ogroženih s covid-19.
Dejansko gre še za eno od zgodb, v kateri vpletene strani prelagajo odgovornost ena na drugo, pri tem pa se sklicujejo na pravilnike, spisane na začetku prvega vala epidemije. Pri vprašanju nujnega helikopterskega reševanja bolnikov s covid-19 je v tej državi prevladalo stališče, da je treba v prvi vrsti gledati na varnost vojaških pilotov in ohranitev slabo delujočega sistema, ne pa bolnikov.
Kdo je v resnici prepovedal helikopterske prevoze
Z ministrstva za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina so nam včeraj posredovali pojasnilo, da dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske pri odločanju o tem, ali bodo prevažale bolnike s covid-19, upoštevajo navodilo ministrstva za zdravje iz 2. marca letos. Tega je izdal Aleš Šabeder, minister v Šarčevi vladi.
Toda v navodilu, ki smo ga pridobili v uredništvu, pri transportu bolnikov ni omenjen covid-19. V njem piše, da se "helikopter za posamezne primere transportov, določenih z načrtom 'EBOLA', praviloma ne uporablja". Na ministrstvu za obrambo so ob tem zamolčali, da je petnajst dni pozneje ministrstvo za zdravje, takrat že pod vodstvom Tomaža Gantarja, sprejelo novo navodilo. Šele v njem prvič izrecno omenja novi koronavirus. Jasno določa, da se helikopter praviloma ne uporablja pri sumih na covid-19.
Z ministrstva za obrambo so še sporočili, da odločitve glede prevoza oseb s helikopterjem nikoli sama ne sprejema vojska, temveč je to vedno v domeni dežurnega zdravnika. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru prevoza iz Izole v Ljubljano, trdijo.
Preberite še:
Slovenska vojska zavrnila prevoz nosečnice s covid-19
Ščitijo vojaške pilote
Medtem ko skuša vojska v podtonu krivdo zvaliti na zdravnike, pa obvestilo, ki ga je 22. marca na straneh enote helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) na Brniku objavil njen vodja Uroš Lampič, dodatno osvetljuje, kako je sploh prišlo do takšnega navodila.
"V času povečanega števila okuženih s korona virusom smo zdravstveni delavci v enoti HNMP Brnik pri svojem delu med bolj izpostavljenimi, obenem pa nam narava dela ne omogoča popolne zaščite proti okužbi s korona virusom. Zato smo se že ob pojavu okužbe s korona virusom v Sloveniji s piloti SV odločili, da enota HNMP Brnik zavrne prevoz pacienta s potrjeno okužbo s korona virusom oz. bolnika s COVID-19 ter paciente z veliko verjetnostjo za COVID-19," je zapisal Lampič.
Več sogovornikov nam je v neuradnih pogovorih zaupalo, da helikopterskih prevozov ni zaradi vojaških pilotov. Trdijo namreč, da ti pri letenju ne morejo uporabljati enake zaščitne opreme kot zdravstveni delavci, zaradi česar so bolj izpostavljeni tveganju okužbe. Iz neznanega razloga tudi ne uporabljajo izolacijskih vreč za bolnike s covid-19, s katerimi bi dodatno zaščitili posadko.
Na Hrvaškem vojaški piloti teh težav nimajo
Tudi sicer naj bi imeli visoki predstavniki ministrstva za obrambo in vojske pomembno vlogo pri ohranjanju obstoječega sistema. Ta je v nasprotju z evropskimi predpisi, ki narekujejo visoke varnostne standarde. Helikoptersko reševanje namreč v EU prepoznavajo kot civilno oziroma komercialno operacijo, zato bi državni ali zasebni izvajalec potreboval posebno dovoljenje za opravljanje letalskega prevoza, ki pa ga vojska s svojimi helikopterji ne more dobiti.
Med državami v Evropi, ki imajo helikopterske nujne medicinske prevoze urejen na enak način kot Slovenija, je le še Hrvaška. Toda njeno vojaško letalstvo za razliko od Slovenije že od spomladi opravlja prevoze bolnikov s covid-19, saj je ravno za ta namen prilagodilo dva helikopterja. Pregradili so kabino, ki je omogočila fizično ločitev posadke od pacienta. Podobno je v drugih državah, kot sta Belgija in Nizozemska, kjer imajo že dalj časa namenske helikopterje.
Sredi prejšnjega meseca se je ob razglasitvi epidemije v Sloveniji aktiviral tudi "državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh", ki ga je julija letos sprejela Janševa vlada. Slovenski vojski nalaga "zagotavljanje zmogljivosti helikopterske enote pri opravljanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalog, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč".
V prihodnjih dneh pa o etičnem vidiku prepovedi helikopterskih prevozov bolnikov, okuženih s covid-19. Kodeks zdravniške etike namreč v 2. členu določa, da mora v nujnih medicinskih primerih zdravnik vsakomur ponuditi pomoč.
Piloti dobijo covid dodatek, a ne letijo s covid bolniki
Pripadniki helikopterske enote so tako kot njihovi kolegi v vojaškem letalstvu z naskokom med najbolje plačanimi v Slovenski vojski. Pregled plač pokaže, da te v povprečju znašajo okoli 5.500 evrov bruto na mesec, nekateri pa dobivajo tudi več kot devet tisoč evrov bruto.
K njihovim osnovnim plačam se namreč obračunajo številni dodatki. Tudi 20-odstotni dodatek za deficitarne poklice in 19-odstotni dodatek za povečan obseg dela, povečane napore in nevarne poklice. Poleg tega so po novem upravičeni tudi do dodatka za nevarnost covid-19. Ta bo prvič izplačan pri plači za november.
Koliko je vseh teh dodatkov, na ministrstvu za obrambo ne vedo, saj da nimajo podatkov o variabilnem izplačilu plač pilotov. Za celotno Slovensko vojsko pa bo šlo za plače letos okoli 240 milijonov evrov, od tega kar petina ali skoraj 50 milijonov evrov za dodatke. V primeru, da bo aktiviran še 37.a člen zakona o obrambi, po katerem bi vojska prevzela del nalog policije pri varovanju meje, bi bili pripadniki vojske upravičeni še do 20-odstotnega dodatka.
