V največji vladni stranki SDS že vse od prevzema oblasti ne skrivajo nezadovoljstva nad poročanjem Pop TV, najbolj gledane domače komercialne televizije. V mesecih, ko Slovenijo pretresa vedno večja politična kriza, špekulira pa se tudi o predčasnih volitvah, stopnjujejo pritisk na češko skupino PPF, ki ima v lasti medijsko hišo Pro Plus, izdajateljico televizijskih programov Pop TV in Kanal A. Zdaj se v strogi tajnosti pripravlja načrt, s katerim bi vladajoča politika s pomočjo državnega Telekoma Slovenije dokončno obvladala Pop TV - in to v paketu s časopisno hišo Delo.
Po naših informacijah naj bi posamezniki iz Slovenije, ki so blizu SDS in NSi, v zadnjih tednih skušali češkega lastnika Pop TV prepričati v nakup Dela. Ta je od leta 2015 v lasti FMR, krovne družbe idrijske skupine Kolektor. Po tem načrtu bi vnaprej izbrano češko podjetje prevzelo Delo tako, da bi družbi FMR v zameno ponudilo lastniški delež v Pro Plusu. Na ta način bi češki kapital ob Pop TV in Kanalu A v Sloveniji obvladoval še Delo in Slovenske novice kot dva najbolje prodajana dnevna časopisa.
Te informacije nam je v zadnjih dneh potrdilo več različnih virov. Na sedežu češke skupine PPF, ki jo po tragični smrti Petra Kellnerja vodi njegov dolgoletni sodelavec Ladislav Bartoniček, na naša vprašanja niso odgovorili. Stojan Petrič, direktor Dela in družbe FMR, za pojasnila ni bil dosegljiv.
Preberite še:
Janša želi nadzor še nad POP TV
Čehe stiskajo prek Telekoma Slovenije
Toda, kot smo izvedeli, so Petriču nekateri posredniki že skušali predstavili načrt, ki bi mu ob izstopu iz Dela omogočil vsaj delni vpliv na Pop TV. To bi lahko bilo zanj pomembno v luči dejstva, da gradbeno podjetje Kolektor Koling vodi konzorcij za gradnjo drugega tira Divača-Koper. Ekonomika pri tem največjem infrastrukturnem projektu v državi se mu bo ob rasti cen materialov na trgih težko izšla brez dodatnih aneksov. Različni posredniki naj bi zato Petriču, nekdanjemu članu Foruma 21, ki je v tranziciji vrsto let veljal za podpornika levosredinske politične opcije, zagotavljali, da bi si s prodajo Dela v prave roke zagotovil mir pri aktualni oblasti.
Zakaj si vladajoči želijo, da bi Delo kupili Čehi? Ker so v krogih SDS in NSi očitno ocenili, da jih je mogoče že v prihodnjih mesecih stisniti v kot.
To želijo po naših informacijah doseči s pomočjo državnega Telekoma Slovenije, ki ima s Pro Plusom pogodbo o predvajanju oziroma retransmisiji. Telekom jo je skupaj z ostalimi operaterji sklenil leta 2017, ko je Pro Plus izklopil tako imenovano prizemno oddajanje. Takrat je oba programa začel zaračunavati operaterjem, ki nudijo televizijske storitve. To je bil ključni razlog, da je Pro Plusu uspel preporod poslovanja. Med letoma 2017 in 2019 je uspel ustvariti 32 milijonov evrov dobička, pred tem pa v štirih letih skupaj 19 milijonov evrov izgube.
Toda Čehi naj bi že dobili jasne signale, da je to pogodbo mogoče kadarkoli prekiniti ali spremeniti v njihovo škodo. Telekom namreč po naših podatkih Pro Plusu predvajanje obeh programov plačuje dražje kot njegov konkurent Telemach. Možne spremembe pogodbe s Telekomom, ki se izteče konec prihodnjega leta, bi lahko "odprle" tudi pogoje iz ostalih pogodb med Pro Plusom in operaterji, ki prenehajo veljati letos. Prav za ta projekt naj bi Telekom najel Francija Matoza, dolgoletnega odvetnika Janeza Janše in SDS. Telekom je sicer že prejšnji mesec v shemi programov iz prve deseterice, dostopne s pritiskom na eno številčno tipko, vrgel tako Pop TV kot Kanal A, vanjo pa dodal dva programa Nova24TV. To so v družbi utemeljili z "optimizacijo" dostopa do TV vsebin. Upravo Telekoma od marca vodi Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.
Preberite še:
Državni Telekom se brani milijonov, ki niso madžarski
Je Vrtovec z Babišem govoril tudi o Pop TV?
Čehi že do zdaj niso bili imuni na pritiske oblasti. Lani jeseni je Janša informativno oddajo 24ur posmehljivo označil za "največjo opozicijsko stranko". Uredniki in novinarji Pop TV so bili redne tarče napadov medijev SDS, ki so jih označevali za "agente globoke države", "manipulante" in krivce za širjenje okužb. Tudi predlog medijske zakonodaje, ki ga je lani objavilo ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija (SDS), bi pomenil velik udarec za Pro Plus, saj bi Pop TV in Kanal A potencialno izključil iz osnovnih paketov kabelskih operaterjev. Konec lanskega leta pa smo razkrili, da se je Janša skrivoma sestal s pokojnim Kellnerjem in mu izrazil nezadovoljstvo z uredniško politiko Pop TV.
Vse to je imelo učinek. Čehi so tako v začetku leta poostrili nadzor nad delom novinarske ekipe Pop TV. Več virov nam je potrdilo, da naročajo prevode njihovih prispevkov, na dnevni ravni spremljajo njihovo delo in celo opozarjajo, ali in kje so bili preveč kritični do oblasti. Zaželeno naj bi bilo čim manj poročanja o političnih dogajanjih.
To pa je očitno še okrepilo pritiske. Slovenska vlada naj bi za pošiljanje sporočil o nezadovoljstvu nad Pop TV uporabljala celo diplomatske kanale ministrstva za zunanje zadeve. Minister za zunanje zadeve Anže Logar (SDS) je v rednih stikih s češkim kolegom Jakubom Kulhanekom. Konec maja pa se je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) sestal s češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem, s katerim sta govorila o prometu, infrastrukturi in energetiki. Ali je bila tema srečanja tudi uredniška politika Pop TV, uradno ni znano.
Preberite še:
Propagandna mreža SDS čaka na državni denar
Delo ima še 19 milijonov evrov premoženja
Kako je lani poslovala družba Delo, bo znano šele čez nekaj mesecev. V letu 2019 je ustvarila nekaj manj kot 35 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je slab odstotek manj kot leto pred tem, in 221.000 evrov čistega dobička. To je najmanj po letu 2014, ko je družba poslovala z visoko izgubo, nastalo zaradi nasedlega financiranja podjetij Boška Šrota pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško.
Povprečna prodana naklada časopisa Delo je v letu 2019 znašala 24.058, kar je skoraj 1500 izvodov manj kot v letu 2018. Po zadnjih podatkih ima družba Delo za 19 milijonov evrov premoženja. Veliko večino tega predstavljajo nepremičnine. Hkrati ima za okoli 3,4 milijona evrov finančnih obveznosti, kar je največ po letu 2015. Dodatno se je zadolžila tudi zato, da bi svojemu lastniku tako kot vsa prejšnja leta izplačala za 380.000 evrov dividend.
