V UKC Ljubljana so v ponedeljek prejeli nujni klic. Obvestili so jih, da iz Splošne bolnišnice Izola takoj potrebujejo prevoz v največjo in najbolje opremljeno bolnišnico v državi. Prišlo je do hudih zapletov pri pacientki v 31. tednu nosečnosti, ki je bila okužena s covid-19.
Iz Izole v Ljubljano bi jo lahko najhitreje prepeljali z vojaškim helikopterjem. A se je s prevozom zapletlo. Helikopterja nikoli ni bilo na Obalo. Po naših informacijah je dežurna posadka Slovenske vojske zavrnila prevoz. Razlog? Ni želela tvegati okužbe z novim koronavirusom. Pacientko naj bi nato z reševalnim vozilom prepeljali v Ljubljano, kjer so zdravniki opravili carski rez in rešili otroka.
Dan pozneje je prišlo do novega zapleta. Iz bolnišnice v Murski Soboti bi morali v torek na Pediatrično kliniko v Ljubljani prepeljati novorojenčka z inkubatorjem. Zgodba se je ponovila. Le da tokrat vojaški helikopter ni vzletel zaradi hude tehnične okvare. Rezervnega helikopterja pa ni bilo. Tudi v tem primeru so morali novorojenčka na koncu v Ljubljano prepeljati z reševalnim vozilom, kar je trajalo neprimerno dlje.
Po informacijah naših virov do takšnih zapletov in zamudnega reševanja prihaja že na tedenski ravni, v nekaterih primerih pa pride celo do smrtnih primerov. Kdo je odgovoren za to? Zakaj o tem ne obveščajo javnosti? In zakaj kljub dolgoletnim opozorilom še ni rešitve, ki bi državo stala dodatnih nekaj milijonov evrov na leto.
Vse slabosti helikopterske pomoči
Na necenzurirano.si smo opozarjali na težave tako imenovane helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki deluje ločeno od sistema gorskega reševanja. Helikopterji z medicinsko ekipo hitreje dostopajo do kraja nesreče oziroma do bolnišnice. Potrebe po tovrstnem reševanju se naglo povečujejo.
Toda požrtvovalne pilote in reševalne ekipe zavirajo slaba organizacija dela, zastarela tehnika, ki ne ustreza predpisom EU, in počasni helikopterji. Stroka že vrsto let opozarja, da:
- nimamo namenskih helikopterjev, temveč prevoze izvaja vojska z dvema vojaškima helikopterjema. Ta sta večnamenska in nimata stalno vgrajene medicinske opreme. Zato je njihov odzivni čas nekajkrat daljši od standarda v tujini. Slovenija je poleg Hrvaške tudi edina država v EU, kjer te dejavnosti izvajajo vojaški in občasno policijski helikopterji. Vsega skupaj bi potrebovali štiri namenske helikopterje.
- bazi, od koder vzletajo helikopterji, sta zaenkrat le na Brniku in v Mariboru, kar pomeni slabo geografsko pokritost in dolgotrajno letenje na oddaljene lokacije. Potrebovali bi še najmanj eno bazo, na primer v Postojni, od koder bi pokrivali južni del Slovenije in Obalo.
- od helikopterja v eni bazi je odvisnih pet različnih služb: intervencija nujne medicinske pomoči na terenu, medbolnišnični transporti, reševanje v gorah, prevoz novorojenčkov in vojska. Tako v zdravstvenem dispečerskem centru velikokrat ne vedo, kje je helikopter in ali ga bodo sploh lahko uporabili za intervencijo.Samo na Gorenjskem in Štajerskem je lani zaradi tega odpadlo 38 intervencij.
V koliko primerih je zaradi zamud pri prevozu prišlo do hujših zdravstvenih posledic in celo nepotrebnih smrti, ni znano. V Murski Soboti, kjer so potrdili, da je v torek novorojenček "zaradi njegovega stanja potreboval premestitev v UKC Ljubljana", so pojasnili, da o načinu in vrsti prevoza ne odločajo v njihovi bolnišnici. "Niti ne moremo ocenjevati vpliva (prevoza, op.p.) na zdravljenje," so dodali.
Zakaj v tujini prevažajo covid bolnike, pri nas pa ne?
Zdaj prihaja še do tega, da na vrhuncu drugega vala covid-19, ko iz bolnišnic in domov za starejše poročajo o rekordnem številu umrlih, bolnikov s hujšim potekom bolezni ni mogoče s helikopterjem prepeljati na zdravljenje v katero od večjih bolnišnic.
Na vprašanja, zakaj Slovenska vojska zavrača helikopterske prevoze okuženih z novim koronavirusom in koliko je bilo že takšnih primerov, na ministrstvu za obrambo včeraj niso odgovorili. Na UKC Ljubljana, kjer deluje dispečerski center zdravstva, pa so pojasnili, da "za zdaj ne obstaja možnost za prevoz s helikopterjem za covid bolnike". "Preprosto ni varno, da bi leteli piloti v skafandru," so sporočili.
V drugih evropskih državah s tem nimajo težav. Na Nizozemskem in v Belgiji, ki sta med najbolj prizadetimi državami v času drugega vala, so najtežje bolnike s covid-19 na respiratorjih s helikopterji prevažali v Nemčijo, kjer imajo boljše možnosti za njihovo zdravljenje. Podobno je v Švici, Italiji in Franciji. Seveda ob tem pazijo na ustrezno zaščito posadk.
Vojaški piloti in drugi člani helikopterske posadke so sicer tako kot številni drugi javni uslužbenci upravičeni do posebnega dodatka zaradi dela v času epidemije. Zakaj potem zavračajo prevoze okuženih? Še posebej glede na dejstvo, da zaposleni v reševalnih vozilih nemoteno izvajajo nujne prevoze okuženih s covid-19.
Tonin v opoziciji govoril eno, kot minister dela drugo
Za to, da Slovenija danes nima modernega in učinkovitega sistema helikopterske nujne medicinske pomoči, so odgovorne vse prejšnje vlade, ki so se sicer zavedale problematike, a se nikoli niso zares lotile njenega reševanja.
Zdaj pa nosita odgovornost minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za obrambo Matej Tonin. Prvak NSi je bil v začetku letošnjega leta, ko je bil še v opoziciji, med najglasnejšimi kritiki. Takratno Šarčevo vlado je opozarjal, da je obstoječi sistem helikopterskega reševanja, v katerem ima glavno besedo vojska, slab. Slovensko zdravstvo bi po njegovem potrebovalo namenske helikopterje, s katerimi bi hitreje in z nižjimi stroški reševali življenja.
Po neuradnih informacijah skupni stroški reševalnih aktivnosti s helikopterjem na letni ravni dosegajo od pet do šest milijonov evrov. Stroški delovanja ene komercialne baze medtem po naših podatkih znašajo okrog 2,5 milijona evrov na leto.
Ko je Tonin postal del koalicije Janeza Janše in dobil v roke orodje za rešitev problema, pa je obrnil ploščo. Zdaj podpira nakup dragih vojaških helikopterjev. Prevladali so očitno interesi posrednikov, ki si obetajo provizije od več deset milijonov evrov vrednih nakupov, in močnega lobija vojaških pilotov, ki zaradi občasnega sodelovanja pri reševanju dobivajo visoke, tudi do 40-odstotne dodatke k plači.
Na ministrstvu za zdravje, kjer so soodgovorni za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, so v začetku tega tedna v odgovoru na poslansko vprašanje Tomaža Lisca (SDS) ugotavljali, da se število intervencij povečuje in bo zato nujno treba sprejeti ustrezne odločitve na nivoju vlade. A njihov predlog je povečanje števila baz, z dveh na tri.
To pomeni, da nameravajo ohraniti dosedanji sistem, ki je po mnenju stroke in politike drag, netransparenten in neučinkovit. In očitno se bo še naprej dogajalo, da ne bo helikopterjev za prevoze hudo obolelih s covid-19, nosečnic, novorojenčkov in drugih nujno potrebnih pomoči.
