Pri Cigler-Kralju želeli olepšati tragedijo v domovih za starejše #dokumenti

Novi dokumenti razkrivajo: ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, je katastrofalno bilanco epidemije v domovih za starejše skušalo olepšati z drugačnim prikazovanjem podatkov o smrtih obolelih.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 15. 1. 2021, 05:55


upokojenec, dom za stareše,
Vlada in resorni minister Janez Cigler Kralj nista pravočasno ukrepala in zaščitila domov za starejše pred virusom. Pozneje so poskušali olepšati številke o umrlih.
Bobo

Slovenija je stanovalce domov za starejše med epidemijo zaščitila slabše kot ostale države, ki jih je izbruh virusa najhuje prizadel. Pristojno ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, je ukrepalo prepozno. Domovi za starejše so zaradi prostorske stiske zavračali stanovalce, ki so se želeli tja vrniti iz bolnišnic. Zaradi razmaha epidemije pa je vlada Janeza Janše resno razmišljala tudi o drugačnem načinu zbiranju podatkov o smrtih obolelih. S tem je želela stanje prikazalo boljše, kot je bilo. 

Vse to je razvidno iz serije dokumentov, ki jih danes razkrivamo na necenzurirano.si. V uredništvu smo namreč od ministrstva za delo pridobili zapisnike petih videokonferenc, ki so jih predstavniki vlade z domovi za starejše in posebnimi socalnovarstvenimi zavodi opravili v lanskem novembru in decembru. Na teh so izmenoma sodelovali Cigler Kralj, njegov državni sekretar Cveto Uršič, vodja vladne strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, ki zdaj vodi kabinet začasnega ministra Janeza Janše.

Preberite še:
Krek postavil Hojsa na laž o smrtih med epidemijo

Uradno: v vladi želeli spremeniti beleženje smrti 

Zapisniki videokonferenc ponujajo podroben vpogled v takratno dogajanje v domovih za starejše in zavodih, v katerih je epidemija do začetka januarja zahtevala 1682 življenj. Že lani smo z analizo vseh navodil pristojnih ministrstev za delo in zdravje natančno popisali zaporedje odločitev in verigo odgovornosti. Zapisniki videokonferenc pa razkrivajo, da so na ministrstvu za delo želeli katastrofalno stanje olepševati. 

"Želimo spremeniti način komuniciranja z javnostjo na način, da se najprej izpostavi pozitivne informacije," je na vrhuncu drugega vala epidemije predstavnikom domov dejal državni sekretar Cveto Uršič.
"Želimo spremeniti način komuniciranja z javnostjo na način, da se najprej izpostavi pozitivne informacije," je na vrhuncu drugega vala epidemije predstavnikom domov dejal državni sekretar Cveto Uršič.
necenzurirano.si

26. novembra je tako državni sekretar Uršič predstavnikom domov napovedal spremembo načina komuniciranja z javnostjo - "na način, da se najprej izpostavi pozitivne informacije, na primer število ozdravljenih". To se je tudi zgodilo. Na vladnih novinarskih konferencah so začeli sporočati podatke o ozdravljenih stanovalcih domov. Na isti videokonferenci pa je Uršič napovedal tudi nov način statističnega beleženja smrti: "Vlada bo začela komunicirati na način, da bo ločila podatke o smrti ljudi, ki so umrli zaradi okuženosti s covid-19, in ljudmi, ki so umrli zaradi covid-19."

Državni sekretar Cveto Uršič je 26. novembra predstavnikom domov povedal, da bo vlada zaradi "posebej zaskrbljujočih številk za oktober in november" spremenila način poročanja o smrtih.
Državni sekretar Cveto Uršič je 26. novembra predstavnikom domov povedal, da bo vlada zaradi "posebej zaskrbljujočih številk za oktober in november" spremenila način poročanja o smrtih.
necenzurirano.si

Šlo je za idejo, ki so ji bili v vladi zaradi katastrofalnih številk očitno naklonjeni. O tem, da v Sloveniji "prepošteno" beležimo smrti, je namreč v tistem času govoril tudi minister za notranje Aleš Hojs. Toda te načrte so vladi prekrižali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so opravili podrobnejšo analizo vzrokov 128 umrlih v prvem valu epidemije. Ugotovili so, da so vsi umrli zaradi covid-19 in da niti ena oseba ni imela tako imenovanega 'alternativnega' vzroka smrti. Enako pričakujejo tudi v drugem valu. Slovenija sicer pri metodologiji beleženja smrti sledi navodilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), zaradi česar je naše podatke mogoče primerjati s podatki ostalih držav.

Preberite še:
Zakaj imamo policijsko uro? Hojs dobil idejo v Francoski Gvajani

Kdo ni upal preklicati spornega navodila Tine Bregant?

Zapisniki videokonferenc razkrivajo tudi številne zaplete na operativni ravni med drugim valom epidemije. Celotno prvo polovico novembra tako ni bilo jasno, ali naj v domovih za starejše delajo tudi okužene osebe, če ne kažejo simptomov:

-        3. novembra je Tina Bregant podpisala usmeritve, ki so dovoljevale delo v domovih tudi okuženim zaposlenim brez simptomov

-        5. novembra je vladna strokovna skupina ocenila, da v rdečih conah domov in bolnišnic okuženim ne bi smeli dovoliti dela. Toda navodilo je ostalo v veljavi, razkrivajo zapisniki. 

-        na videokonferenci 12. novembra je Beovićeva zato vnovič opozorila, da je delo okuženih zaposlenih v domovih lahko problematično. "Bolj primerno bi bilo vračanje na delo po sedmih dneh," je ocenila. 

Država je kadrovsko stisko v domovih za starejše in bolnišnicah reševala z vedno bolj skrajnimi ukrepi. Toda z idejo Tine Bregant se ni strinjal njen nekdanji šef Tomaž Gantar.
Država je kadrovsko stisko v domovih za starejše in bolnišnicah reševala z vedno bolj skrajnimi ukrepi. Toda z idejo Tine Bregant se ni strinjal njen nekdanji šef Tomaž Gantar.
STA

Bojana Beović je 12. novembra nasprotovala usmeritvi Tine Bregant, da lahko v domovih za starejše delajo tudi okuženi zaposleni, ki ne kažejo simptomov.
Bojana Beović je 12. novembra nasprotovala usmeritvi Tine Bregant, da lahko v domovih za starejše delajo tudi okuženi zaposleni, ki ne kažejo simptomov.
necenzurirano.si

-        šele 19. novembra so predstavniki domov izvedeli, da je bilo to navodilo preklicano. Torej po šestnajstih dneh, čeprav sta mu stroka in tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar od začetka nasprotovala.

To je bilo v času, ko so imeli domovi zaradi širjenja okužb že ogromne težave s pomanjkanjem ljudi. Reševati so jih skušali na različne načine.

Preberite še:
Kdo bo odgovarjal za tragično bilanco epidemije

Tragični davek, ki so ga plačali stanovalci domov za starejše, je med najvišjimi v Evropi. Po podatkih iz študije NIJZ je bilo v Sloveniji med umrlimi osebami, obolelimi s covid-19, kar 58 odstotkov stanovalcev domov za starejše. To je krepko več kot v Italiji, kjer je bila umrljivost starejših med prvim valom daleč najvišja. Slovenija je po tem kriteriju prehitela celo Belgijo, ki ima med epidemijo najvišjo umrljivost med evropskimi državami.

Sistem, ki okužene sili, da hodijo na delo

Nekateri zaposleni in študenti so se zaradi dela v ločenih rdečih conah, kamor so domovi izolirali okužene stanovalce, umaknili od lastnih družin. Na tak način so želeli preprečiti širjenje okužb. Direktorji domov so zato zaprosili ministrstvo za povračilo stroškov namestitve teh ljudi. A zapisniki razkrivajo, da so naleteli na gluha ušesa. Dobili so odgovor, da bodo denar iz petega paketa proti korona ukrepov (PKP5) dobili le za zaposlene, ki bi jih prerazporedili na delo v druge domove ali zavode.

Med prvim valom epidemije vseh obolelih stanovalcev domov niso premeščali v bolnišnico. Podobno so počeli v Italiji. Organizacija Amnesty International je v decembrskem poročilu ugotovila, da je šlo pri tej praksi za kršenje človekovih pravic do zdravja in življenja. V drugem valu posamezni domovi v Sloveniji zaradi prostorske stiske niso sprejemali stanovalcev, odpuščenih iz bolnišnic.
Med prvim valom epidemije vseh obolelih stanovalcev domov niso premeščali v bolnišnico. Podobno so počeli v Italiji. Organizacija Amnesty International je v decembrskem poročilu ugotovila, da je šlo pri tej praksi za kršenje človekovih pravic do zdravja in življenja. V drugem valu posamezni domovi v Sloveniji zaradi prostorske stiske niso sprejemali stanovalcev, odpuščenih iz bolnišnic.
twitter

Podobna zgodba je bila z bolniškimi odsotnostmi zaposlenih v domovih. Za kaj je šlo? Zaposleni v domovih so lahko polno nadomestilo dobili le, če so dokazali, da so se okužili pri delu v domovih. To so lahko storili le z obrazcem, s katerim so prijavili poškodbe na delovnem mestu. Vanj so morali vnesti natančen datum in uro okužbe. To se je v praksi izkazalo za nemogoče, saj bi s tem domovi priznali, da jim niso zagotovili varnega okolja za delo. Zaposlenim je tako ostala le možnost, da kot razlog okužbe prijavijo stik doma. Toda v tem primeru so lahko računali le na 80-odstotno nadomestilo.

Sistem jih je torej zaradi ekonomskih razlogov prisilil, da so hodili delati, četudi so imeli simptome. Na to problematiko so ves čas opozarjali tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Toda ministrstvo za zdravje o tem še konec novembra ni imelo stališča, razkrivajo zapisniki. To je namreč na eni od takratnih videokonferenc priznala Klavdija Kobal Štraus, vodja direktorata za dolgotrajno oskrbo. Pomembno pa se ji je zdelo, da "se vse obravnava enako".

Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović

"Higienske maske v domovih niso ustrezne" 

Težave so se hitreje kopičile kot reševale. Šele konec oktobra, ko je začel veljati PKP5, je vlada domovom omogočila financiranje enomesečne strateške zaloge zaščitne opreme. 12. novembra je koordinatorka Vesna Jurkošek opozarjala, da higienske maske v domovih niso ustrezne, saj bi morali zaposleni uporabljati kirurške maske 2R ali maske FFP2. Toda domovi so čakali še na denar države za nakup opreme iz prvega vala med marcem in junijem. Niso ga dobili, razkrivajo zapisniki. 

Higienske maske v domovih za starejše niso ustrezne. Zaposleni bi morali uporabljati kirurške maske 2R ali maske FFP2.
Higienske maske v domovih za starejše niso ustrezne. Zaposleni bi morali uporabljati kirurške maske 2R ali maske FFP2.
Profimedia

Tudi denar za najem zunanjih prostorov za izolacijo okuženih je vlada domovom zagotovila šele konec oktobra. Ker je bila večina tako imenovanih "rdečih con" v domovih, so ti hitro zašli v prostorsko stisko. Iz zapisnikov je razvidno, da so zaradi tega celo zavračali stanovalce, ki so bili odpuščeni iz bolnišnic. Te zato niso imele prostora za sprejemanje novih bolnikov. 

Kaj so počeli odgovorni? Eni so sejali pesimizem, drugi pretirani optimizem. 19. novembra je Tina Bregant predstavnikom domov povedala, da "ne pričakuje cepiva pred februarjem, marcem". Le mesec dni pozneje je evropska komisija odobrila prvo cepivo. Na isti videokonferenci je minister Cigler Kralj predstavnikom domov povedal, da na "vseh nas leži velika teža odgovornosti, da zaščitimo oskrbovance".