Slovenijo bo danes spet obiskal predsednik madžarske vlade Viktor Orban. S slovenskim kolegom Janezom Janšo se bosta srečala v Kidričevem in položila temeljni kamen za gradnjo novega daljnovoda do Madžarske. Toda na dnevnem redu njunega delovnega srečanja bo zelo verjetno še ena energetska tema.
To je gradnja novega, približno 70 kilometrov dolgega čezmejnega plinovoda, ki je precej bolj kot za Slovenijo pomemben za Madžarsko. Orban si namreč želi, da bi lahko Madžarska kupovala plin iz Italije, tam pa po potrebi prodajala plin, ki bi ga pred tem zakupila pri ruskem Gazpromu ali drugih dobaviteljih. Za to bi morala Slovenija zgraditi plinovod z veliko večjo zmogljivostjo od prvotno načrtovane. Projekt bi jo stal kar 270 milijonov evrov, kar je enako ceni nove hidroelektrane na spodnji Savi z vso pripadajočo infrastrukturo.
Pri tem obstaja tveganje, da bi pomemben del investicije z dražjimi položnicami plačali slovenski odjemalci plina. Temu nasprotujejo na javni agenciji za energijo, regulatorju domačega energetskega trga, ki ga zdaj želi Janševa vlada ukiniti. Medtem ko minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec priznava, da glede plinovoda obstajajo določena odprta vprašanja z Madžari, bo imel očitno zadnjo besedo slovenski predsednik vlade, sicer tesen Orbanov politični zaveznik.
Razbohotenje cene in velikosti plinovoda
Načrti za čezmejni plinovod, ki bi madžarsko plinovodno omrežje povezal s kompresorsko postajo v Kidričevem, so stari že več let. Da ga bosta zgradili, sta se Slovenija in Madžarska dokončno dogovorili leta 2013. Projekt je že isto leto prišel na listo evropskih projektov skupnega interesa (PCI). S tem je dobil prednostno obravnavo pri finančni podpori, še pred izvedbo okoljske presoje pa tudi status projekta v javnem interesu.
Po tedanjih načrtih bi šlo za plinovod z relativno skromno zmogljivostjo 50.000 standardnih kubičnih metrov na uro (Sm3/h), ki bi slovensko omrežje povezal s skladišči plina na Madžarskem. Toda v zadnjih letih sta se razbohotila tako zmogljivost kot cena projekta.
Že leta 2018 so v državni družbi Plinovodi, ki jo vodi Marjan Eberlinc, začeli govoriti o tako imenovani "dvosmerni plinski poti Italija – Slovenija – Madžarska". Ni šlo več le za čezmejni plinovod, ampak za nekakšno plinsko hitro cesto, namenjeno povezovanju plinskih trgov in trgovanju. Temu primerno sta se povečala načrtovana zmogljivost čezmejnega plinovoda do Madžarske – na 190.000 Sm3/h – in cena. Novi plinovod, ki so ga že umeščali v prostor, bi skupaj z dograditvami na ostalih delih omrežja stal 91 milijonov evrov.
A tudi to povečanje za madžarsko stran ni bilo dovolj. Iz Budimpešte so tako že lani začeli pritiskati, da bi se pretok novega plinovoda še podvojil – na 362.000 Sm3/h, kar je sedemkrat več od prvotne številke. Zakaj? "Izkazan je bil interes oziroma večje nezavezujoče povpraševanje po pretoku zemeljskega plina Madžarske preko Slovenije v Italijo," so nam pojasnili na agenciji za energijo.
To bi celotno investicijo podražilo na 270 milijonov evrov. Zaradi razširitve plinovoda med Kidričevim in madžarsko mejo bi namreč morali plinovod z enakim premerom zgraditi tudi na zahodu Slovenije, med Vodicami pri Ljubljani in Šempetrom pri Novi Gorici. Povečan tlak bi zahteval namestitev dodatnih kompresorskih enot. Plinska hitra cesta bi postala avtocesta.
Putinova senca nad Orbanovimi interesi
Madžari ne skrivajo, kaj je njihov interes. Zunanji minister Peter Szijjarto, ki ga je občina Lendava prejšnji teden predlagala za častnega občana, je ministru Vrtovca ob julijskem srečanju v Budimpešti odkrito dejal, da želi Madžarska kupovati plin iz Italije. Opozoril ga je, da "konkurenčnost srednje Evrope temelji na krepitvi prometnih in energetskih povezav".
Toda v ozadju so precej večje geostrateške igre. Orban namreč Madžarsko vidi kot novo evropsko vozlišče za zemeljski plin, ki bi lahko deloma prevzelo vlogo avstrijskega Baumgartna. Daleč največ plina Madžarska uvozi iz Rusije. Tesni Orbanovi politični in poslovni stiki s Kremljem so Madžarski omogočili visoke popuste na plin, ki ga kupuje pri ruskem energetskem velikanu Gazpromu. Gre za vzajemno odvisnost. Medtem ko si vladajoča stranka Fidesz s poceni plinom kupuje socialni mir pri volivcih, si ruski predsednik Vladimir Putin prek energetike krepi vpliv v eni od držav EU.
Še pred slabimi desetimi leti si je Rusija prizadevala za gradnjo plinovoda Južni tok, s katerim bi plin v srednjo Evropo pošiljala prek Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Slovenije in Italije. Projekt je po ruski okupaciji Krima leta 2014 in evropskih sankcijah proti Rusiji dokončno ostal na hladnem. Toda z novim, razširjenim plinovodom bi ga Madžarska in Slovenija v tem delu Evrope oživeli. Rusija bi namreč prek naše vzhodne sosede dobila nov kanal za dobavo plina do Italije. S tem bi segla v interesno polje Američanov, ki si želijo energetsko odvisnost evropskih držav od ruskega plina, tudi Slovenije, zmanjšati s terminalom za utekočinjeni naravni plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk. To je ob nedavnem obisku v Ljubljani jasno povedal tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo.
Komu je v interesu plinovod, ki koristi le Madžarom?
Ključno vprašanje je, zakaj bi Slovenija toliko denarja porabila za plinovod, ki ga v takšnem obsegu zagotovo ne potrebuje. Vsaj tako so prepričani na agenciji za energijo. "Projekt povezave Madžarska – Slovenija v višini zmogljivosti 190.000 Sm3/h smo vedno podpirali. Naše stališče je, da glede na trenutno stanje, časovnico ter prihodnjo vlogo zemeljskega plina na energetskem trgu zadošča projekt, kot je uvrščen na PCI listo, a tudi za realizacijo takšnega projekta si morata operaterja prizadevati za pridobitev brezplačno prevzetih evropskih sredstev, sicer bo že ta projekt obremenil tudi obstoječe odjemalce," poudarjajo na agenciji, ki jo vodi Duška Godina.
Kdo bi poravnal skoraj dvestomilijonsko razliko v ceni med ožjim in širšim plinovodom? Bodo to slovenski odjemalci zemeljskega plina? "Agencija si prizadeva, da naložbo pokrijejo tisti uporabniki omrežja, ki predvideno naložbo tudi uporabljajo. Nikakor ne želimo, da bi nove naložbe pomenile dodatno breme za obstoječe uporabnike omrežja. Zato morajo večje naložbe izpolnjevati finančne in ekonomske kazalnike," odgovarjajo na agenciji za energijo, ki bi jo vlada po predlogu ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška ukinila. Priključila bi jo eni od dveh novih "super agencij", ki bi bili neposredno podrejeni vladi.
Za zdaj sta se oba operaterja, družba Plinovodi in madžarski FGSZ, odločila za kompromis. V javno obravnavo sta dala več možnih variant plinovoda, ki predvidevajo zmogljivosti od 50.000 do 362.000 Sm3/h. "Med obema operaterjema je bilo v zadnjem obdobju veliko intenzivnega usklajevanja glede želene dimenzije oziroma zmogljivosti plinovodnih cevi v okviru tega projekta," so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Morda bodo že danes izvedeli, kako debela bo cev.
