Vlada Janeza Janše je tik pred koncem epidemije porabila več deset milijonov evrov proračunskega denarja za nabavo mask, ki po vseh veljavnih predpisih niso zaščitne. S tem je reševala nasedle posle izbranih dobaviteljev, ki se pred epidemijo nikoli niso ukvarjali z zaščitno opremo.
Preiskava necenzurirano.si razkriva:
1) Da je sredi aprila na slovenski carini obtičalo skoraj 200 milijonov mask.
2) Tam jih je v sodelovanju s finančno upravo (Furs) zadržal tržni inšpektorat, saj so bile maske lažno označene kot certificirane, torej primerne za zaščito pred okužbami.
3) Ker jih izbrani dobavitelji zaradi tega niso mogli prodati državi, jim je na pomoč priskočila vlada Janeza Janše. 25. maja je s posebnim sklepom omogočila, da so lahko šle neustrezne maske čez carinske postopke in s tem njihov nakup.
4) Takoj zatem je državni zavod za blagovne rezerve spremenil pogodbe z izbranimi dobavitelji na način, da je lahko od njih odkupil maske. To so bili Acron, Hmezad TMT in poslovnež Joc Pečečnik.
Iz Acrona so naknadno sporočili, da njihove maske niso obstale na carini in da so imele ustrezne certifikate.
5) Država ima zdaj v blagovnih rezervah ogromno količino higienskih mask, ki ne izpolnjujejo standardov zaščitne opreme, prav tako pa ne sodijo med osebno varovalno opremo. Hrani jih za morebitni drugi val epidemije, čeprav niso ustrezne za varovanje zdravja ljudi.
6) Vse to je Janševa vlada skušala prikriti pred javnostjo. Da maske čakajo na carini, je zamolčala tudi v poročilu o zaščitni opremi, ki ga je objavila v začetku maja.
7) Ministrstvo za zdravje je od strokovnjakov dobilo več opozoril, da so bili pri nakupih kršeni vsi predpisi, postopki in zakoni, ki urejajo nakupe zaščitne opreme. Dokumente o tem hranimo v uredništvu. Ker gre za javno zdravje ljudi, je to področje eno najbolj reguliranih v Evropi.
Dvesto milijonov mask obtičalo na carini
V prvih treh tednih epidemije je država sklenila serijo poslov za dobavo zaščitnih mask. Številne ponudbe je ali zavrnila ali prezrla. Zavod za blagovne rezerve je ob soglasju ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, podpisoval pogodbe z izbranimi dobavitelji z dobrimi političnimi zvezami, ki so maske povečini uvažali s Kitajske.
Sredi aprila je prišlo do težave. Maske so prihajale v Slovenijo, a obtičale na carini. Tržni inšpektorat je namreč ugotovil, da so maske zapakirane v škatlah z oznako standarda za osebno dihalno opremo (CE). To bi pomenilo, da izpolnjujejo vse zahteve EU glede varnosti, skladnosti, varovanja zdravja in okolja. Gre za oznako, obvezno za vse izdelke, proizvedene kjerkoli v svetu in ki se tržijo v EU.
Šlo je torej za lažnivo dokazovanje, da gre za certificirane maske, testirane pri proizvajalcu. To so očitno ugotovili tudi inšpektorji. Po naših podatkih se je zato v poznejših tednih na carini nakopičilo okrog 200 milijonov mask. To je povzročalo sive lase dobaviteljem, ki so se nadejali visokih zaslužkov. Nervoza je rasla, saj so nekateri denar za nakup mask na Kitajskem dobili s prodajo dela svojega premoženja.
Pritisk na državo je rasel in Janševa vlada je popustila. Pred štirinajstimi dnevi je zato izpeljala operacijo reševanja izbranih dobaviteljev.
Janševa vlada na pomoč dobaviteljem
25. maja je Janševa vlada na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je spremenila pravila igre. Zavodu za blagovne rezerve je omogočila, da je lahko prevzel tudi osebno varovalno opremo, ki nima potrebnih dokumentov oziroma ni označena skladno z zakonodajo. O tem sklepu v vladnem sporočilu za javnost z dopisne seje ni nobenih informacij. Celo dnevni red te seje je v nasprotju s predpisi o javnosti dela vlade skrit pred javnostjo. Zakaj, še preverjamo.
Vlada je uporabila spretni pravni manever. Sklicevala se je na priporočilo evropske komisije, da lahko osebna varovalna oprema pride v posamezno državo, četudi pred tem vsi postopki ugotavljanja, ali je certificirana in primerna za uporabo, še niso dokončani. S tem priporočilom, sprejetim že marca, so želeli v Bruslju preprečiti, da bi posameznim državam na vrhuncu epidemije zmanjkalo mask in druge zaščitne opreme. Pod določenimi pogoji so zato sprostili njihov uvoz.
Toda 25. maja je bil vrhunec epidemije v Sloveniji že daleč za nami. V bolnišnicah se je ta dan za COVID-19 zdravilo le še 16 oseb. Še več, vlada je že deset dni pred tem preklicala epidemijo s 1. junijem. Zakaj je torej Janševa vlada tik pred uradnim koncem epidemije uporabila priporočila, ki jih je Bruselj spisal za hude čase? Ker je le tako lahko rešila izbrane dobavitelje.
Na škatle z maskami so dali nalepko
Takoj po vladni odločitvi je zavod začel dodajati anekse k pogodbam z dobavitelji, četudi ti v Slovenijo niso pripeljali obljubljenih certificiranih zaščitnih mask. Čeprav so morali nekoliko znižati ponujeno ceno, so dobavitelji iz poslov še vedno izšli z dobički. Pogodbe so namreč podpisovali po cenah, ki so veljale za zaščitno opremo, in to iz obdobja vrhunca epidemije, ko je bilo povpraševanje po maskah največje. Po naših podatkih znaša cena mask, ki jih v zadnjih tednih odkupuje zavod, na Kitajskem približno 17 centov na kos. Zavod jih je je od podjetja Hmezad TMT, enega od izbranih dobaviteljev, odkupil po ceni 52 centov na kos.
Hkrati so se dobavitelji po zaslugi vlade znebili ogromnih količin blaga, ki bi ga po koncu epidemije s težavo prodali drugje. Lekarne, bencinski servisi in druga prodajna mesta so v zadnjih tednih preplavljena z maskami. Tudi težave z lažnimi oznakami CE so dobavitelji rešili po svoje. Oznake na škatlah so prikrili z nalepkami, na katerih piše, da gre za "higienske obrazne maske za enkratno uporabo".
Toda "higienske maske" po standardizaciji in ostalih predpisih niso uvrščeni ne med osebno varovalno opremo ne med medicinske pripomočke. Gre za izraz za neustrezne maske, ki se je začel uporabljati šele med epidemijo. Na to je že marca in aprila opozarjalo več državnih institucij, ki skrbijo za red na trgu. "Takšne maske lahko služijo samo kot pomoč pri varovanju okolice pred kapljicami sline uporabnika, s čimer se lahko prepreči, da bi te kapljice dosegle druge osebe oziroma predmete v bližini," so že 25. marca sporočilo iz tržnega inšpektorata. Z uporabo takšnih mask se torej ogroža zdravja drugih.
Enako je opozarjala tudi javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Dodatna težava je, da pri higienskih maskah ni sledljivosti do proizvajalca in prodajalcev. Če se bo izkazalo, da so posamezne serije mask škodljive za zdravje, jih bo nemogoče izslediti in odpoklicati s trga – tudi v Sloveniji. Zakaj je torej zavod, ki je imel med epidemijo mandat le za kupovanje zaščitne opreme, odkupil higienske maske, ki vanjo ne sodijo?
Ves čas so vedeli, kaj počnejo
Na zavodu in ministrstvu za gospodarstvo, ki je soglašalo z vsemi pogodbami z dobavitelji, se tako ne morejo izgovarjati, da so zaradi nepoznavanja kupovali opremo, ki ni ustrezna. Še več, aneksi k pogodbam razkrivajo, da so za to tudi sami vedeli. V teh dokumentih je mogoče prebrati, da "obrazne maske predstavljajo osebne higienske maske, ki so namenjene za splošno uporabo, zato se ne uvrščajo med osebno varovalno opremo kot tudi ne med medicinske pripomočke".
Pri tem država ni imela nobenega razloga, da naknadno odkupi higienske maske v prelepljenih škatlah. Če so bile med epidemijo na carini, jih očitno ni nujno potrebovala. Če jih je želela hraniti za drugi val epidemije, bi lahko kupovala certificirane maske na trgu po precej nižjih cenah kot med zadnjo epidemijo. Če bi želela zdravstvenemu osebju in civilni zaščiti res zagotoviti zaščito pred virusi, bi jim torej razdelila ustrezne maske.
Zdaj postaja jasno, zakaj je država nabavo zaščitne opreme zaupala zavodu brez usposobljenih ljudi in strokovnjakov za zaščitno opremo. Prav tako je precej bolj razumljivo, zakaj je posle oddajala posredniškim podjetjem, ki se pred tem nikoli niso ukvarjali s temi posli. Uveljavljeni ponudniki in veletrgovci si zagotovo ne bi želeli mazati ugleda in imena. S tem bi tvegali inšpekcijske nadzore in hujšo škodo pri obstoječih poslih.
V vsakem primeru sporni nakupi mask od 25. maja niso več le zgodba ministra Počivalška, ampak celotne Janševe vlade.
