Vlada je včeraj objavila grafični prikaz, s katerim je želela opozoriti, kje vse se je mogoče okužiti z novim koronavirusom. Že na prvi pregled gre za kopijo preglednice, ki jo je pred časom objavilo več ameriških strokovnjakov. Toda pozorni opazovalci so hitro našli razliko.
Ameriška preglednica namreč med rdeče obarvana območja, ki so najbolj tvegana za okužbo, ob letalih, kulturnih prireditvah, športnih telovadnicah, nočnih klubih in javnem potniškem prometu uvršča tudi cerkve in druge verske objekte. V slovenski preglednici temu ni tako. Cerkve niso v rdeči, ampak v oranžni koloni, v kateri so prostori, kjer je možnost okužbe nekoliko manjša. To so recimo restavracije, fitnesi, frizerski saloni ...
Je res mogoče, da je Covid-19 v ameriških cerkvah nevarnejši kot v slovenskih? Vprašanje je seveda retorično. Vladno manipuliranje z barvo kolon namreč nima nobene podlage v znanstvenih ali medicinskih ugotovitvah. Gre za lep prikaz dvojnih meril. Na eni strani vlada Janeza Janše zapira vedno več delov javnega življenja. Na drugi strani Cerkvi, svoji veliki politični podpornici, pušča proste roke pri iskanju obvodov okrog omejitev.
Kako so si škofje kupovali čas
O tem priča tudi dogajanje v zadnjih dneh. Že v času, ko so za gledališča, kina, gostinske lokale in druge objekte začele veljati omejitve gibanja, so v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) do zadnjega iskali načine, kako bi lahko nemoteno organizirali bogoslužja z večjim številom ljudi.
Prejšnji četrtek, 8. oktobra, je vlada sprejela odlok o omejitvi zbiranja na deset oseb. Toda škofje ga niso razumeli, kot da velja tudi za Cerkev. Ravno nasprotno, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so zaprosili za dovoljenje za svete maše in bogoslužja, na katerih bi se lahko zbralo do petsto oseb. To je petdesetkrat več ljudi, kot jih dovoljuje vladni odlok.
Medtem ko so škofje čakali na odgovor, so vrata cerkva ostala odprta za vernike. V Cerkvi so pri tem formalistično pojasnjevali, da jim to omogoča še staro dovoljenje NIJZ, ki so ga pridobili pred veljavnostjo novega vladnega odloka. Četudi se je epidemiološka situacija v zadnjih dneh močno poslabšala, so nedeljske maše privabile množice ljudi. Tudi v torek, ko je Slovenija po kriteriju novih okužb že prišla na rdeči seznam, so maše potekale nemoteno.
Preberite še:
Inšpektorji nad škofe zaradi Brezij
Katoliška Irska je cerkve zaprla že v "oranžni" fazi
Šele včeraj so iz NIJZ sporočili, da ne dovolijo več verskih obredov, na katerih bi bilo do 50 oseb. Toda svete maše se bodo lahko nemoteno obhajale tudi danes, so sporočili iz Cerkve, saj da bodo nove vladne omejitve v veljavo stopile jutri. Na dan, ko bo vlada predstavila nove omejitve, ki bodo veljale za dobro polovico Slovenije, bodo svete maše odprte za vse, ki se jih bodo želeli udeležiti. Vsaj tako je mogoče razbrati iz včeraj objavljenega sporočila škofovske konference.
Takšno kupovanje časa - z iskanjem dodatnega dovoljenja pri NIJZ in čakanjem nanj - je problematično vsaj z dveh vidikov. Prvi je povezan s prej omenjenimi dvojnimi merili. Cerkvi je več kot očitno uspelo obiti vladni odlok, ki je začel veljati prejšnji teden. Med omejitvami, ki jih je prinesel, je tudi pravilo enega obiskovalca na dvajset kvadratnih metrov površine v trgovinah, bankah, poštah in uradih. Če bi ga Cerkev upoštevala, bi se lahko celo na maši v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja, eni največjih slovenskih cerkva, zbralo največ petindvajset ljudi.
In drugič, s tem početjem je Cerkev v največjo nevarnost spravila vernice in vernike. Med njimi je velik delež starejših, ki pri Covid-19 sodijo med najbolj tvegane kategorije. Bogoslužje je dejavnost, pri kateri so ljudje v precej daljšem stiku kot recimo v trgovini. Verniki v zaprtem prostoru glasno molijo in pojejo mašne pesmi. Po vsem, kar vemo o virusu, je tveganje za njegovo širjenje v cerkvah zelo visoko.
Nesporno je, da ima vera v življenju pomembnega števila ljudi veliko vlogo, kar je treba spoštovati. Toda težko je verjeti, da lahko v takšnih trenutkih želja po čim večjem obisku pri svetih mašah pretehta nad skrbjo za javno zdravje. Na Irskem, eni najbolj katoliških držav v Evropi, so cerkve zaprli že v začetku meseca, ko so prešli šele v tretjo od petih stopenj zapiranja javnega življenja. Na Češkem so ob koncu prvega vala epidemije obiske maš omejili na petnajst ljudi. Skozi zgodovino so Evropo pretresale epidemije, ki niso zaustavile bogoslužja v cerkvah – le da se je to izvajalo brez prisotnih vernikov.
Preberite še:
Ko škofje odprejo cerkve, vlada odpre ostalo #infografika
Ko so škofje odprli cerkve, se je odprlo vse ostalo
Gre torej za neodgovorno ravnanje škofov, ki bi si zaslužilo ostro kritiko - v prvi vrsti iz ust Jelka Kacina. Vladni govorec za Covid-19 v zadnjih mesecih ni izbiral tarč. Pred dnevi je recimo okaral udeležence zasebnih zabav na odmaknjenih lovskih kočah. Toda Kacin je vedno znova zadržan, ko ga novinarji sprašujejo o Cerkvi. Tudi včeraj ni neposredno potrdil, da bodo cerkve na "rdečih" območjih zaprte kot vsi drugi deli javnega življenja. Dejal je le, da za to obstaja realna možnost.
Vse to je razumljivo ob dejstvu, da gre Janševa vlada že ves čas epidemije močno na roke Cerkvi. Manipulacija s preglednico je le zadnji primer. Janševa vlada je spomladansko doktrino izrazito počasnega odpiranja javnega življenja čez noč spremenila, ko so škofje na svojo roko odprli vrata cerkva. Šele po tem je vlada čez noč odprla knjižnice, galerije, muzeje in druge javne prostore. Njihovi zaposleni so zvečer izvedeli, da bodo morali naslednje jutro na delo.
Do Cerkve so bili precej prilagodljivi tudi na NIJZ. Verski obredi so bili ena od redkih množičnih dejavnosti, ki je tudi med poletjem v rahlo okrnjeni obliki tekla bolj ali manj nemoteno. Verniki so morali ob vstopu v cerkev pri nedeljskih mašah v poseben nabiralnik oddati list s svojo telefonsko številko, ki jo posamezno župnišče hrani do 30 dni. Ob morebitnem izbruhu okužbe so jo sporočili NIJZ.
Kaj so ugotovili inšpektorji na Brezjah? (Še) nič.
Vrhunec popustljivosti do Cerkve je bilo avgustovsko praznovanje Marijinega vnebovzetja, ko se je na romanju na Brezjah zbralo 3000 ljudi, torej šestkrat več od največjega dovoljenega števila vseh prisotnih iz vladnega odloka in navodila za slovenske cerkve. Iz posnetkov in fotografij maše in romanja so bile vidne številne kršitve pravil. Velik del ljudi, tudi starejših, ni imel mask. Ljudje so pravilo o varni razdalji metra in pol upoštevali le pod paviljonom, večina ostalih pa je stala tesno skupaj. Čeprav je bila maša na prostem, se je v soboto v prostorih bazilike Marije Pomagaj na trenutke gnetlo ljudi.
Čeprav je od takrat minilo že dva meseca, na zdravstvenem inšpektoratu še vedno niso zaključili postopka inšpekcijskega nadzora dogajanja na Brezjah, zaradi česar ga ne komentirajo. Za primerjavo: v tem času je inšpektorat vodil 241 prekrškovnih zadev in jih do začetka tega meseca končal 232, torej vse razen devetih. Včasih je pač treba imeti srečo – in prijatelje v vladi.
