Neplačani delavci poslanca Mijiča pleskali zapor, ne da bi država to vedela

Podjetje Progros v lasti poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, ki bo davčni dolg do države poravnalo tako, da mu bosta CGP in Kolektor plačala dobrih 30 tisoč evrov neobračunanih del pri gradnji zapora na Dobrunjah, nikoli ni bilo nominirano za podizvajalca pri tem državnem projektu.

To so nam včeraj popoldne potrdili na ministrstvu za pravosodje, naročniku 86 milijonov evrov vredne državne gradnje novega zapora. »Podjetje Progros d.o.o. v pogodbenem sporazumu pri projektu izgradnje novega Zapora za izvajanje kazenskih sankcij Ljubljana na lokaciji Dobrunje ni bilo vključeno kot podizvajalec, niti ga glavni izvajalec del ni navajal v obračunih za opravljena dela,« so pojasnili na ministrstvu. 

To posledično pomeni, da je Mijičevo podjetje pri projektu zapora sodelovalo, ne da bi v CGP in Kolektorju o tem obvestili ministrstvo. S tem sta oba gradbinca kršila tako veljavno pogodbo kot zakon o javnem naročanju, po katerem morajo izvajalci del pri državnih projektih za vsakega podizvajalca, ki ga vključijo v dela, pridobiti pisno soglasje naročnika. V tem primeru torej ministrstva.

Toda pozor: tega soglasja v CGP in Kolektorju nikoli niso niti poizkušali dobiti. Zakaj ne? Ker bi ga na ministrstvu morali zavrniti. Razlog: ko je Mijičevo podjetje Progros leta 2024 začelo s slikopleskarskimi deli na projektu v Dobrunjah, je že imelo težave s plačevanjem plač in prispevkov delavcem. 

Novo razkritje v tej zgodbi bi lahko otežilo operacijo reševanja Mijičevih dolžniških težav, v katero se je vključil tudi njegov strankarski šef Zoran Stevanović. Odpira se namreč vprašanje, ali lahko v CGP in Kolektorju podjetju Progros sploh nakažejo denar, s katerim želi poslanec Mijič poplačati dobrih 30 tisoč evrov neplačanih davkov.

Preberite še:
Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa?

Kršili so tako pogodbo kot zakon o javnem naročanju

Po zakonu mora podjetje, ki se poteguje za izvedbo javnega naročila, že v sami ponudbi razkriti vse podizvajalce in navesti, katera dela jim bo oddalo. Seznam podizvajalcev mora biti jasno razviden tudi iz pogodbe, izvajalec pa med izvajanjem naročila ne more samovoljno vključevati novih podjetij brez vednosti naročnika.

Enako stroga so tudi določila pogodbe, ki jo je CGP podpisal z ministrstvom za pravosodje. Po tej mora naročnik pisno soglašati z zamenjavo ali vključitev novega podizvajalca. Še več, naročnik lahko od pogodbe odstopi, če ugotovi, da dela izvaja podizvajalec, za katerega ni dal pisnega soglasja. Enaka možnost velja tudi v primeru, če se pri podizvajalcu ugotovita najmanj dve kršitvi delovnopravne zakonodaje.

Na ta način naročnik ve, kdo dejansko opravlja dela, financirana z javnim denarjem, in preverja, ali ti (pod)izvajalci izpolnjujejo zakonske pogoje za sodelovanje. Torej da nimajo neplačanih davkov in prispevkov, pravnomočnih obsodb, hujših kršitev delovne zakonodaje ...

In prav to se je zgodilo v primeru podjetja Progros, ki nikoli ni šlo čez preverjanje.

Preberite še:
Policija že lani ovadila poslanca Mijiča zaradi neplačevanja delavcev

Do zadnjega skrivali podizvajalce pred ministrstvom

Kot so pojasnili na ministrstvu, »podjetje ni bilo nominirani podizvajalec projekta in ni nastopalo v razmerju do naročnika«. »Morebitnih poslovnih razmerij med gospodarskimi subjekti, ki niso bila predmet nominacije pri naročniku, izvajalec naročniku ni izdal, temveč je vztrajal, da je nominiral vse podizvajalce,« so opozorili.

V osnovni pogodbi iz leta 2022 sta CGP in Kolektor navedla, da bosta podizvajalcem oddala del gradbenih del, ravnanje z odpadki ter dobavo in vgradnjo pohištvene opreme, v vrednosti okoli tri milijone evrov, kar predstavlja nekaj manj kot pet odstotkov celotne vrednosti naročila. Vse ostalo naj bi izvedla sama, torej v lastni režiji.

Toda že čez nekaj mesecev sta na ministrstvo začela pošiljati prva obvestila o novih podizvajalcih. Temu je bila namenjena tudi večina sklenjenih aneksov. Do danes jih je bilo že kar devet. Iz dokumentacije izhaja, da sta CGP in Kolektor podizvajalce vključevala sproti oziroma sta jih do zadnjega skrivala pred ministrstvom.

Naknadno je bilo tako z aneksi dodanih kar 26 podizvajalcev, ki naj bi jim zaupali izvedbo skoraj 50 odstotkov vseh del pri projektu. 

Najeli Progros, ko je že imel težave s plačevanjem delavcev

Največ, kar deset podizvajalcev, se je vključilo leta 2024, ko se je začela izvedba del v notranjosti novozgrajanega objekta v Dobrunjah. Takrat so v CGP in Kolektorju najeli tudi poslančevo podjetje Progros. 

Po naših informacijah je bila pogodba sklenjena 18. junija 2024. Dan pozneje so na ministrstvo poslali »vlogo za nominacijo novih podizvajalcev, ki jih nameravajo naknadno vključiti v izvajanje pogodbenih del«. Toda med njimi Progrosa ni bilo. Zakaj ne? Neuradno zato, ker se je podjetje v tistem času že spopadalo s finančnimi težavami. 

Septembra 2024 je zavod za zaposlovanje uvrstil Progros na črni seznam delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev. Furs ga je namreč obvestil, da podjetje »ni predložilo obračunov davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in da ni poravnalo prispevkov za socialno varnost«. To pomeni, da ne bi prestalo morebitnega preverjanja na ministrstvu.

Do zdaj je Progros za izvedena slikopleskarska dela v Dobrunjah od CGP prejel že 95 tisoč evrov, od Kolektorja pa slabih sto tisoč evrov. Toda ta denar očitno ni prišel do delavcev. Kot smo razkrili, ima do njih za več deset tisoč evrov neizplačanih plač in neporavnanih prispevkov.

Za ista dela najeli dva različna podizvajalca?

Kot zanimivost velja omeniti, da se je v istem času, ko je na projektu sodeloval Progros, pojavil še en podizvajalec, ki je tako kot poslančevo podjetje izvajalo slikopleskarska dela. Gre za podjetje Farbo.si, ki je v hrvaški lasti.

Dogovorjena vrednost teh del je znašala približno 333 tisoč evrov. Farbo.si, ki pogosto sodeluje tudi pri drugih projektih s CGP in Kolektorjem v Sloveniji in tujini, pri tem pa očitno uporablja lastne kadre, na svoji spletni strani med referencami navaja projekt v Dobrunjah.

Ob tem ostaja odprto vprašanje, zakaj bi CGP in Kolektor za ista dela angažirala dva različna podizvajalca in kdo je dejansko ta dela izvedel.