UKC Ljubljana je največja bolnišnica v Sloveniji. Njegova ustanoviteljica je država, v največji meri ga financiramo vsi državljani. Kljub temu, da so podatki o plačah zaposlenih javni, na UKC Ljubljana že mesec in pol odločajo o naši zahtevi za njihovo razkritje. Seznam brez imen smo uspeli dobiti šele po odhodu zdaj že nekdanjega direktorja Janeza Poklukarja na položaj ministra za zdravje.
Danes tako objavljamo podatke o najvišjih plačah v UKC Ljubljana v času drugega vala epidemije covid-19. Povprečne plače tridesetih rekorderjev v decembru so tako znašale 18.200 evrov bruto. Največ, nekaj manj kot 27.500 evrov bruto, je prejel zaposleni na kliniki za infekcijske bolezni, kjer so bile največje obremenitve pri delu s covid bolniki. Redno delo mu je prineslo 16.300 evrov, nadure, dežurstva, pripravljenost in vse ostalo pa 11.200 evrov.
Preberite še:
UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje
To so plačni rekordi v UKC Ljubljana
Med prejemniki 30 najvišjih plač v decembru jih 11 prihaja s kirurške klinike, kjer so plačni rekorderji ostali tudi v času korona krize – ne glede na to, ali so nekateri med njimi opravljali zgolj nujne operativne posege. Rekorder med njimi je prejel nekaj manj kot 20.000 evrov. Ostali so s klinike za infekcijske bolezni, trije pa prihajajo z interne klinike. Gre sicer za bruto plače brez dodatka na delovno dobo v višini 0,33 odstotka na vsako dopolnjeno leto.
Med 31. in 60. mestom se izmenjujejo zaposleni na kirurški, infekcijski in interni kliniki. Med njimi so tudi nekateri zdravniki s pediatrične in ginekološke klinike. Njihove decembrske plače so se gibale od 14.300 evrov do 15.400 evrov. Prvo stoterico zaključuje uslužbenec interne klinike, ki je decembra lani prejel 13.000 evrov. Največ zaposlenih na mestih pred njim prihaja s kirurške, infekcijske in interne klinike. Na teh mestih pa najdemo še posameznike z nevrološke, dermatovenerološke in pediatrične klinike ter s kliničnega inštituta za radiologijo.
Za primerjavo: januarja lani, pred epidemijo, je bila po podatkih UKC Ljubljana najvišja plača izplačana na kliničnem inštitutu za radiologijo. Zaposleni je prejel skoraj 11.700 evrov, od tega 4.800 evrov za redno delo in približno 6.900 evrov za nadure, dežurstva in pripravljenost. Le deset plač v celotnem UKC Ljubljana je takrat presegalo 10.000 evrov, še štirinajst pa jih je prejelo več kot 9.000 evrov.
100 najbolje plačanih zaposlenih za december (Vir: UKC Ljubljana)
Preberite še:
Prve sankcije v UKC Maribor: zdravnik iz Namibije ob položaj
Dodatki za vse – od prvih linij do pisarn
Iz seznama je razvidno, da je nekdanje vodstvo UKC Ljubljana epidemijo izkoristilo za radikalno zvišanje plač zdravnikov in drugih zaposlenih - ne glede na to, ali so ti med epidemijo delali v tveganih okoljih ali pa so le prihajali v službo in niso bili v stiku z bolniki. To dokazuje tudi sklep o izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v UKC Ljubljana, ki smo ga pridobili v uredništvu. Poklukar ga je podpisal 22. aprila lani. Dodatke so tako prejemali vsi zdravniki, ki so se v času epidemije nahajali v prostorih UKC Ljubljana.
Še več, dobili so jih za vse ure, ki so jih tam preživeli – četudi je bil njihov oddelek zaprt ali pa je zaradi strahu pred širjenjem okužb deloval v močno omejenem obsegu. Zdravnik je tako polni dodatek dobil ne glede na to, ali je bil v stiku z bolniki le eno uro, preostale ure delovnika pa je preživel v pisarni ali laboratoriju.
Da je bilo v UKC Ljubljana nekaj hudo narobe pri organizaciji dela, dokazujejo tudi podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. V UKC Ljubljana so tako lani zaposleni skupaj opravili celo malenkost več delovnih ur kot leta 2019, čeprav je med prvim, za zdravstveni sistem bistveno manj obremenjujočim valom epidemije po uradnih podatkih odpadlo 6.300 hospitalizacij akutne bolnišnične obravnave, 1.080 hospitalizacij nenujnih posegov, 22.000 ambulantnih prvih pregledov, 35.400 primerov ambulantne diagnostike, 1.330 neakutnih bolnišničnih obravnav in skoraj 3.500 drugih obravnav.
Od posameznih uslužbencev UKC Ljubljana, ki so bili člani vladne strokovne skupine za boj proti covid-19, so ves čas epidemije prihajali pozivi, naj ljudje ostanejo doma. Medtem je na delo v UKC Ljubljana hodila večina zaposlenih – tudi tisti, ki jim ne bi bilo treba. Logično, saj je delo od doma edina kategorija, pri kateri vodstvo UKC Ljubljana ni predvidelo izplačila dodatka. Tega je med prvim valom epidemije prejemalo od 7.100 do 7.600 zaposlenih v UKC Ljubljana, kjer je sicer sredi lanskega leta delalo okrog 8.000 ljudi.
Preberite še:
Plače zdravnikov: rekorderji med epidemijo dobili 19.000 evrov
Kako je Poklukar razdelil zaposlene
Takšna plačna uravnilovka nikakor ni bil namen države, ki je ob začetku epidemije s sprejetjem zakona o interventnih ukrepih želela nagraditi zdravstvene delavce v prvih linijah boja proti covid-19. Omenjeni zakon je tako določil nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Toda pozor: le za tiste zaposlene, ki so zaradi opravljanja svojega dela nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje ali pa so prekomerno obremenjeni. Dodatek je lahko znašal največ sto odstotkov urne postavke.
To so upoštevali tudi v nekaterih drugih, predvsem manjših bolnišnicah. Dodatke so izplačevale le zaposlenim, ki so zares delali in bili pri tem izpostavljeni tveganju okužbe. Kaj je storil Poklukar? Zaposlene na UKC je razdelil na več delovišč:
- do 100-odstotnega dodatka so bili upravičeni zaposleni, ki so zdravili in negovali covid pozitivne paciente ter preostali zdravstveni delavci in zaposleni, ki so čistili prostore teh oddelkov. Pri tem je sam določil, da se 65 odstotkov tega dodatka izplača po kolektivni pogodbi, preostalih 35 odstotkov pa po interventnem zakonu. Prvi del dodatka je torej plačala zdravstvena zavarovalnica, drugi del pa državni proračun.
- 80-odstotni dodatek na urno postavko so dobili zaposleni na urgenci, v sivi coni (kjer so bili bolniki s sumom okužbe covid-19), vstopni točki poliklinike, službi za urgentno nevrologijo, triažnem oddelku pediatrije, centru za akutno dializo, v reševalnih postajah, centru za preprečevanje bolnišničnih okužb.
- 65-odstotni dodatek na urno postavko so prejeli zaposleni na interni, kirurški, nevrološki, infekcijski, ginekološki, stomatološki, dermatovenerološki, stomatološki in drugih klinikah, kjer so bili prisotni pacienti. Pozor: dodatek so lahko dobili tudi tisti, ki so delali v "neposrednem okolju s pacienti", torej ni nujno, da so bili z njimi dejansko v stiku.
- dodatek v enaki višini, torej 65 odstotkov, so prejeli preostali zaposleni v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana in sicer za 60 odstotkov evidentiranih ur dela.
Brez dodatka niso ostali niti Poklukar, njegovi pomočniki in strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar. Znašal je 35 odstotkov urne postavke osnovne plače in to za vse evidentirane ure dela. Koliko so znašale njihove plače, bo jasno iz poimenskega seznama, ki smo ga zahtevali že konec januarja. Še pred iztekom 20 delovnih dni za posredovanje informacij javnega značaja so v UKC Ljubljana presodili, da gre za preveliko zbirko podatkov in si vzeli dodatnih 30 delovnih dni časa. To pomeni, da nam lahko podatke pošljejo najpozneje do 6. aprila.
Preberite še:
Rekordni dobički bolnišnic, ki so bile zaprte med korona krizo
Vsi državni dodatki med epidemijo
Zakon o interventnih ukrepih je uvedel:
- dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ sto odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
- prav tako je uvedel dodatek za delo v tveganih razmerah, ki je znašal 65 odstotkov urne postavke osnovne plače in je pripadal zaposlenim za vse opravljene ure v času razglašene epidemije.
- poleg tega so posebej izpostavljenim v prvem valu izplačali še dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, s katerim so si lahko delavci osnovno plačo zvišali še za do 35 odstotkov.
- od 1. junija do ponovne razglasitve epidemije so lahko zaposleni v rdečih, sivih in drugih conah prejeli 30 odstotkov dodatka za neposredno delo s pacienti, obolelimi za covidom-19.
- po ponovni razglasitvi epidemije so spet prejemali 65-odstotne dodatke za delo v rizičnih razmerah. Tisti, ki so bili zaradi nujnih delovnih potreb začasno razporejeni k drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pa so dobili še 20-odstotni dodatek.
