V zadnjih dneh po vsej Sloveniji odkrivajo črna odlagališča komunalnega blata. Po tem, ko je Madžarska leta 2019 omejila njegov uvoz, ga javna komunalna podjetja za velik denar prepuščajo prevzemnikom, ti pa jih v želji po čim večjem zaslužku odložijo kar v naravi. Po ugotovitvah preiskovalcev ne gre za naključja, temveč za dobro organizirano dejavnost. Povezave glavnih akterjev vodijo tudi do kriminalnih združb.
Najbolj je odmeval primer v naselju Pivola v občini Hoče-Slivnica, kjer je zaenkrat uradno še neznani storilec odvrgel 197 ton blata iz Čistilne naprave Ptuj. Vanj naj bi bilo vpleteno tudi podjetje ML Surovine iz ljubljanskega Zaloga. Podjetje v lasti Aljoše Alkhatiba je del tako imenovane smetarske hobotnice, ki je pogodbeno sodelovalo z družbo CEP iz Celja, uradnim prevzemnikom blata iz ptujske čistilne naprave. To bi moralo končati na deponiji podjetja ML Surovine, a tja nikoli ni prišlo. Po trenutnih tržnih cenah bi za prevzem tolikšne količine blata prejelo od 40.000 do 50.000 evrov, pri čemer z ilegalnim odlaganjem praktično nima stroškov.
Toda to ni bilo prvič, da se je to podjetje znašlo pod drobnogledom inšpekcije za okolje in kriminalistov. Lani jeseni je pri vasi Rodik v občini Hrpelje – Kozina odložilo še skoraj 100 ton komunalnega blata. Pri tem ga je zasačila inšpekcija, zato je podjetje blato odstranilo. Kmalu po tistem so mu zaradi številnih nepravilnosti začasno prepovedali delovanje njegove deponije v Zalogu - tudi zaradi smradu in pepela, pripeljanega iz ljubljanske toplarne, ki ga je podjetje namesto v pokritem objektu hranilo na prostem, zaradi česar ga je veter raznašal po naselju. A brez uspeha.
Preberite še:
Utapljali se bomo v iztrebkih in plačevali višje položnice
Poslovni partner obsojene v aferi Balkanski bojevnik
Za zdaj ni jasno, kako državnim organom kljub očitno serijskim kršitvam podjetja še vedno ni uspelo sankcionirati. Njegov prvi mož Aljoša Alkhatib je bil v preteklosti lastnik ali direktor številnih podjetij, od katerih je bila večina izbrisanih. Najti ga je mogoče le še v podjetju Pulsera iz Ljubljane. To se je ukvarjalo z urarstvom in več let ni poslovalo. Avgusta 2019 je njegov večinski lastnik postal Alkhatib, v posel pa je šel še z enim partnerjem. Manjšinski, 25-odstotni delež, je kupila Ljubljančanka Sandra Udrih, ki je pred tem po dostopnih informacijah več let preživela v zaporu zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogo.
V odmevni zadevi Balkanski bojevnik, kjer so sodili domnevni združbi tihotapcev in preprodajalcev mamil pod vodstvom Dragana Tošića, je bila Udrihova pravnomočno obsojena na osem let zapora. Sodišče je ugotovilo, da je bila zadolžena za ponarejanje dokumentacije in najem vozil. Uredila naj bi tudi papirje za Darka Šarića, srbskega narkokralja in po ugotovitvah preiskovalcev Tošićevega nadrejenega, ki je s temi dokumenti pobegnil v Južno Afriko.
Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bila Udrihova na koncu obsojena na osem let zaporne kazni, ki jo je začela prestajati leta 2010, ko je pristala v priporu. Njenega očeta so že prej prijeli in obsodili v Italiji, saj so pri njem našli 214 kilogramov kokaina. Specializirano državno tožilstvo jo je pozneje obtožilo tudi hudodelskega združevanja, a je bila na drugem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik oproščena.
Zakaj sta Alkhatib in Udrihova kupila podjetje Pulsera in s čim se ukvarja, ni znano. Po objavi članka nam je Akhatib sporočil le, da "podjetje Pulsera nima podobne dejavnosti kot ML Surovine". V letih 2019 in 2020 je podjetje ustvarilo okoli 50.000 evrov prihodkov in imelo dva zaposlena. Nekaj mesecev za njima je v lastništvo vstopil še podjetnik Patrik Jarc iz Šempetra pri Gorici. Podjetje Pulsera je sicer od države v okviru protikoronskih paketov za pomoč gospodarstvu prejelo nekaj več kot 11.000 evrov denarnih sredstev.
Preberite še:
Koliko milijonov za blato in koliko za Vizjakove investicije
Zaprtje Madžarske dvignilo cene prevzema blata v nebo
Veliko neznank je tudi okrog lastništva zemljišč v Zalogu, na katerih deluje podjetje ML Surovine. Po več preprodajah je danes njihov uradni lastnik zemljišč podjetje Congruus, ki ga prek verige podjetij v Luksemburgu lastniško obvladuje avstrijski državljan Clemens Zankel. Gre za enega od vodilnih v avstrijski skupini Silgan (prej Saturnus Vogel & Nott), ki ima sedež v sosednji stavbi. Njegovo ime je mogoče najti tudi v tako imenovanih Panamskih dokumentih, ki jih je objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ).
Kot so pojasnili na okoljskem inšpektoratu, trenutno vodijo pet inšpekcijskih postopkov v zvezi z nedovoljenimi deponijami blata, in sicer v:
- Dramljah (400-500 kubičnih metrov blata),
- Pivoli (500 kubičnih metrov),
- Sneberju (40 kubičnih metrov),
- Rodiku (250 kubičnih metrov) in
- Lokvi (50 kubičnih metrov).
V vseh primerih so deponijo odkrili v zadnjem letu dni, torej že po tem, ko je Madžarska močno omejila uvoz komunalnega blata iz drugih držav. Do takrat je Slovenija izvažala kar 82 odstotkov vsega komunalnega blata, največ prav na Madžarsko. To je krepko podražilo ceno prevzema tone blata. Če je ta še leta 2019 znašala približno 60 evrov, je zdaj trikrat ali celo do štirikrat večja, pri čemer morajo komunalna podjetja izbirati najcenejše prevzemnike. Po podatkih Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) imamo v Sloveniji več kot 500 komunalnih čistilnih naprav, ki so leta 2019 proizvedle 160.000 ton blata z 38.000 tonami suhe snovi.
Kot so pojasnili na inšpektoratu, so v letu 2020 opravili 660 izrednih nadzorov s področja ravnanja z odpadki, pri čemer v informacijskem sistemu ne vodijo podatkov ločeno po vrsti odpadka. Izrekli so za rekordnih 511.630 evrov glob, kar je 113.000 evrov več kot v letu 2019. V prvi polovici letošnjega leta pa so opravili 341 nadzorov in izrekli za 283.000 evrov glob.
Preberite še:
Viktor Orban zapira meje za slovensko blato
