Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je lagal javnosti, ko je pred mesecem dni namigoval, da je dejansko število umrlih med epidemijo nižje od uradnega. Na laž ga postavlja interna študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Del njene vsebine je direktor NIJZ Milan Krek v začetku tedna že predstavil javnosti. Danes pa razkrivamo ostale ugotovitve, ki do zdaj niso bile znane.
"Vsakemu, ki danes umre, ali 95 odstotkov tistih, ki danes umrejo, ne glede na to, da umre tudi morda kot posledico raka, pa je imel zraven covid, se pripiše, da je umrl zaradi covida," je 10. decembra v oddaji Tarča razlagal Hojs. Poudarjal je, da "je slovenska statistika preveč poštena v primerjavi z drugimi državami". To je bil njegov glavni argument pred očitki, da je Slovenija med državami z največjo smrtnostjo v Evropi.
Hojs je ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat še vodil Tomaž Gantar, v oddaji pozval, naj "naredi primerjalno analizo števila umrlih v enakem obdobju lani o načinu obdelavi podatkov v drugih državah". Njegova želja se je uresničila. Mesec dni pozneje je NIJZ pripravil študijo, v kateri je analiziral visoko umrljivost v Sloveniji v letu 2020. Dokument dokazuje, da je Hojs lagal.
Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?
Zakaj Hojsova izjava ne drži
Iz študije je namreč razvidno, da je število mrtvih v Sloveniji med epidemijo povsem mogoče objektivno primerjati s številom mrtvih v drugih državah. V Sloveniji tako pri kodiranju vzrokov smrti pri osebah s potrjeno okužbo uporabljamo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). S tem zagotavljamo mednarodno primerljivost podatkov. Že na tej točki Hojsov argument o "preveč pošteni slovenski statistiki" torej ne drži. Navodila glede kodiranja vzrokov smrti je WHO izdala ob začetku pandemije:
- smrt zaradi covid-19 je opredelila kot smrt, ki je posledica bolezni covid-19 - razen če obstaja jasen alternativni vzrok smrti, ki ga ni mogoče povezati s to boleznijo: travme, akutni miokardni infarkti ali drugo.
- smrt s covid-19 pa je opredeljena kot smrt, ki je posledica drugega jasnega vzroka smrti pri osebi s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2.
"Glede na navedeno ne pričakujemo, da bo število umrlih oseb z osnovnim vzrokom smrti Covid-19 bistveno odstopalo od trenutne ocene števila umrlih oseb, saj bo osnovni vzrok smrti kodiran skladno z zgoraj navedenimi navodili WHO," navaja študija. "Izločene bodo namreč le umrle osebe, ki so eventualno v času 28 dni po okužbi umrle zaradi nezgode, samomora, akutnega miokardnega infarkta ali podobnega nenadnega vzroka smrti. S tem bo zagotovljena tudi primerljivost s podatki o vzrokih smrti drugih držav," piše v dokumentu.
Epidemija v Sloveniji je do zdaj zahtevala 3070 življenj. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Slovenija na drugem mestu v Evropi, takoj za Belgijo – če odštejemo San Marino, državico z manj kot 34 tisoč prebivalci. Če bi upoštevali samo drugi val, bi Slovenija Belgijo prehitela. Tudi po lestvici Evropskega monitoringa umrljivosti (EuroMOMO) je imela Slovenija v tednih med 9. novembrom in 13. decembrom najvišjo mogočo stopnjo presežne smrtnosti, s čimer se je uvrščala ob bok Belgiji in Švici. Celovitih podatkov za drugo polovico decembra lanskega leta še ni, saj do raziskovalcev EuroMOMO iz držav prihajajo z večtedensko zamudo.
Preberite še:
Zakaj imamo policijsko uro? Hojs dobil idejo v Francoski Gvajani
Kaj je ugotovila analiza smrti v prvem valu
Kljub temu predstavniki vlade v podatke javno dvomijo. "V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, ne tisti, ki jih vi lansirate ali berete v slovenskih medijih, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo v Evropi. Različne države imajo pač različne podatke, ker so v različnih fazah vala epidemije, tisto, kar bo na koncu štelo, bodo skupni podatki," je sredi decembra izjavil predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah bo šele primerjava smrtnosti z lani in s preteklim petletnim obdobjem, ki jo bo opravil NIJZ, pokazala realno stanje.
Toda študija ugotavlja, da "lahko večji del presežne umrljivosti v Sloveniji pripišemo umrljivosti okuženih oseb". Obstaja še "manjši in nepojasnjeni delež, ki ga verjetno lahko pripišemo pozno zaznanim oziroma prepozno zdravljenim boleznim (rak, srčnožilne bolezni ...) in samomoru", poudarja študija.
Na NIJZ so sicer že opravili podrobnejšo analizo vzrokov umrlih v prvem valu epidemije, v katerem je v Sloveniji umrlo 128 ljudi. Kaj so ugotovili? "Vse te osebe so v skladu z WHO metodologijo umrle zaradi Covid-19. Niti ena oseba ni imela tako imenovanega 'alternativnega' vzroka smrti. Torej je za prvi val epidemije število umrlih s SARS-CoV-2 enako številu oseb, ki so umrle zaradi Covid-19," navaja študija. Na NIJZ zelo podobno pričakujejo tudi v drugem valu, vendar za analizo vseh umrlih oseb potrebujejo še nekaj časa. Ob kodiranju osnovnega vzroka smrti bodo namreč pregledali tudi zdravstveno dokumentacijo umrlih oseb: hospitalizacije v zadnjih dveh letih, izvide zadnje hospitalizacije in drugo.
Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović
Od kje vse NIJZ podatki o umrlih
Študija še razkriva, da je NIJZ že v zadnjih dveh mesecih "z namenom izboljšanja kakovosti, pravočasnosti in transparentnosti" izvedel nekatere spremembe pri spremljanju umrljivosti okuženih oseb. "Na prvem mestu naj izpostavimo, da upoštevamo le umrle osebe, pri katerih je bila okužba s SARS-CoV-2 potrjena v 28 dnevih pred smrtjo," navaja študija. Pri tem na NIJZ vzporedno uporabljajo več virov podatkov. To so:
1. Prijave smrti zaradi nalezljive bolezni, ki jih izpolnjujejo zdravniki.
2. Zdravniška poročila o umrlih osebah, ki jih na NIJZ pridobivajo in zbirajo ločeno. Vir teh podatkih so zdravniška potrdila o smrti, ki jih izpolni mrliški preglednik. Med vzroki smrti je najpomembnejši osnovni vzrok smrti, torej bolezen ali poškodba, ki je v končni posledici pripeljala do smrti. Zbirka za lansko leto še ni zaključena.
3. Redno pridobivanje podatkov o vitalnem statusu okuženih oseb iz Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP). Te podatke na NIJZ uskladijo s podatki o umrlih iz zdravniških poročil o umrlih osebah. To jim omogoča kakovostno zbirko podatkov o umrlih osebah.
Zbirko podatkov o umrlih osebah s SARS-CoV-2 bodo nadgradili s podatki o spremljajočih boleznih. Opravljeno analizo bodo naknadno objavili javno, je še mogoče prebrati v študiji.
Preberite še:
Kdo bo odgovarjal za tragično bilanco epidemije
