V Banja Luko se je pred slovensko davčno oblastjo in drugimi upniki zateklo najmanj 15 podjetnikov iz Slovenije, ki imajo visoke davčne dolgove, so v postopku osebnega stečaja in uradno brez premoženja, ali pa so njihova podjetja končala v stečaju. Med njimi izstopa podjetnik iz Šoštanja, dober znanec Finančne uprave RS (Furs) in organov pregona, ki ima do Republike Slovenije za najmanj milijon evrov neporavnanih obveznosti.
To razkriva naša analiza množice slamnatih podjetij oziroma podjetij poštnih nabiralnikov, ki so jih s pomočjo davčnega svetovalca Roka Snežiča v Banja Luki odprli državljani Republike Slovenije. Snežič je sicer po lastnih besedah svetovalec predsednika vlade Janeza Janše.
Podatki, ki smo jih pridobili v uredništvu, tudi dodatno potrjujejo tesne povezave med Snežičem in Dijano Đuđić, ki je konec leta 2017 Slovenski demokratski stranki (SDS) Janeza Janše odobrila 450 tisoč evrov posojila. Medtem ko Snežič že ves čas zanika, da bi bil povezan z državljanko BiH, je iz nekaterih primerov razvidno nasprotno. Snežič je podjetnikom pomagal pri ustanavljanju podjetij v Banja Luki, Đuđićeva pa je likvidirala njihove posle v Sloveniji, ki so jih pregledovali tudi nadzorno-preiskovalni organi.
Z vprašanji o njegovi vlogi pri ustanavljanju podjetij v Republiki Srbski in povezavah z njihovimi lastniki smo se včeraj obrnili na Snežiča, vendar nanje ni želel odgovarjati.
Belize, lamborghini in milijonski davčni dolg
Banjaluški spletni portal Capital.ba je pred dnevi razkril, da so slovenski državljani v Banja Luki ustanovili več kot dvesto slamnatih podjetij. Ključno vlogo pri njihovem odprtju je imel Rok Snežič, ki poudarja, da ne gre za utajo davkov, temveč davčno optimizacijo. Toda poslovna preteklost podjetnikov, ki so koristili njegove usluge, razkriva drugačno sliko.
Eden od teh je Roman Stropnik iz Šoštanja. Gre za lokalnega podjetnika, ki je prevzel družinski posel veleprodaje gradbenega materiala. A njegovi posli so se kmalu znašli pod drobnogledom Fursa. Njegovo podjetje Poštajner je bilo vpleteno v mednarodno mrežo za utajo davkov, v kateri je ostalo nepoplačanega najmanj 1,6 milijona evrov davka.
Eden od podjetnikov nam je razkril, da Rok Snežič za storitev ustanovitve podjetja v Republiki Srbski računa 5000 evrov, dodatnih 200 evrov na mesec pa stane fiktivna prijava poslovnega naslova.
Ko so sporne posle prekinili preiskovalci, je Stropnik enega od ključnih podjetij, ki je bilo vpleteno v izdajo fiktivnih računov, (pro)dal Dijani Đuđić. Podjetje je leta 2016 končalo v stečaju, Đuđićeva pa je uredila, da stečajna upraviteljica ni mogla do poslovne dokumentacije. Zato jo je upraviteljica zaradi prekrška prijavila ministrstvu za pravosodje.
Stropnik kljub temu nemoteno posluje naprej, pri čemer mu je pomagal ravno Snežič. Tako je Stropnik marca lani v Banja Luki odprl podjetje RS Logistic, njegov sedež pa prijavil v starejšem stanovanjskem bloku na ulici Krajiških brigada 235, kjer je danes še najmanj 15 drugih podjetij s slovenskimi lastniki.
Poleg podjetja v Republiki Srbski Stropnik že od leta 2017 vodi podjetje Pro International, ki ima sedež v Šoštanju in je v lasti istoimenskega podjetja s sedežem v srednjeameriški davčni oazi Belize. Podjetje ima še v Črni Gori, bil pa je tudi lastnik črno-belega lamborghinija Gallardo Nera, ki ga je sodeč po oglasu na spletni strani http://lambo.dk prodajal za 123.000 evrov.
Podjetja za oglaševanje in marketing
Na istem naslovu v Banja Luki, kjer ima danes sedež Stropnikovo podjetje RS Logistic, je bilo konec leta 2018 ustanovljeno podjetje Vanjski marketing, za katerim po podatkih Capital.ba prav tako stoji slovenski državljan.
Soustanovil ga je namreč Tomaž Usenik, lastnik ljubljanske oglaševalske agencije Urbanum, ki ima plakatna mesta na elitnih lokacijah v prestolnici in drugod po državi. V stik z Rokom Snežičem je očitno prišel že konec leta 2017, torej v času, ko so se v SDS pod vodstvom Janeza Janše z Dijano Đuđić dogovarjali o najemu 450 tisoč evrov visokega posojila. Takrat je Usenik za direktorja Urbanuma imenoval Aleksandra Savanovića iz Banja Luke, ki je po naših podatkih tesno povezan z mreže slamnatih oseb, v kateri naj bi imela ključno vlogo Rok Snežič in Dijana Đuđić.
Mnoga podjetja poštni nabiralniki iz Banja Luke, za katerimi stojijo Slovenci in Snežič, so registrirana za marketing in oglaševanje, pa tudi poslovno svetovanje, trgovino z motornimi vozili in računalniško dejavnost.
Med tistimi, ki so uporabljali Snežičeve storitve pri odpiranju podjetij v Banja Luki, so tudi nekatera imena, povezana s stranko SDS. Med njimi je Marko Kaloh, brat vidnega člana in poslanca SDS Dejana Kaloha. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami se je javno izpostavil kot podpornik pozneje poraženega mariborskega župana Andreja Fištravca.
Ko podjetje v Sloveniji ugasne, gredo v BiH
Odkrili smo tudi več primerov, ki dokazujejo, da so slovenski državljani podjetje v Banja Luki odprli po tem, ko je njihovo podjetje v Sloveniji zašlo v težave.
Tako je konec avgusta lani v stečaju končalo podjetje Krisko Team, ki je bilo v lasti Mariborčana Gregorja Koštomaja. Po ugotovitvah stečajnega upravitelja se je ukvarjalo z gostinsko dejavnostjo v lokalu Guma Bar. Le nekaj tednov po stečaju je bilo v Banja Luki ustanovljeno podjetje Trinaest 13, ki je v lasti Koštomaja.
Podobno je bilo v primeru mariborskega podjetja Lux Factor v lasti Marka Glinška. To je leta 2017 zašlo v velike finančne težave in maja lani razglasilo stečaj. Glinšek je medtem že konec leta 2018 odprl istoimensko podjetje v Banja Luki.
Podjetje v Republiki Srbski ima tudi Janez Privošnik, ki je visoko pri vrhu seznama slovenskih davčnih dolžnikov. Po naših podatkih ima za okoli 800 tisoč evrov obveznosti do države. Medtem ko njegovo slovensko podjetje Jap-Pro ustvarja nizke prihodke in ima pogosto težave z blokadami računov, ima v Banja Luki že od februarja 2018 podjetje Jap-Pro BH.
Furs: težave pri izmenjavi podatkov
Na Fursu so za necenzurirano.si povedali, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo v BiH, sama po sebi niso sporna. Sporno pa je, če se z njihovo pomočjo krši oziroma zlorablja predpise, vključno s predpisi o obdavčenju.
Na vprašanje, koliko postopkov so že uvedli proti davčnim zavezancem, ki imajo podjetja v Bosni in Hercegovini, in ali so med njimi tudi takšna, ki so bila že v postopkih, nam na Fursu niso mogli posredovati odgovora, ker to iz njihovih evidenc ni razvidno. Furs ne razpolaga s podatki o povezanih osebah po posameznih državah. V evidencah prav tako nimajo podatka o tem, v katerih primerih je bila dodatno obračunana davčna obveznost zaradi transakcij oziroma izplačil v BiH.
Priznavajo, da zadevo otežuje tudi dejstvo, da BiH še ni podpisnica določenih mednarodno uveljavljenih standardov. Po dosedanji praksi si Slovenija informacije z BiH izmenjuje le na zahtevo in ne spontano oziroma samodejno. To namreč ugotavljajo v davčnih inšpekcijskih nadzorih, v katerih morajo tujim oblastem izkazati interes oziroma dokazati, da poteka preiskava.
Glavni motiv za ustanovitev podjetja ni poslovno sodelovanje s tamkajšnjimi podjetji, temveč velika razlika med obdavčitvijo v Republiki Srbski in Sloveniji.
Če podjetnik v Banja Luki ustvari milijon evrov dobička, plača 10-odstotni davek, preostalih 900 tisoč evrov pa lahko dvigne z računa. V Sloveniji mu medtem po plačilu davka na dobiček in dohodnine ostane le dobra polovica prej omenjenega zneska. Neprimerljivo manj mora plačati tudi pri nakupu luksuznega avtomobila, ki ga kupi in registrira v Republiki Srbski.
