Kako so na Banki Slovenije branili tajkuna Darka Horvata pred policijo #epošta

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že dobri dve leti preiskuje posle Darka Horvata, nekdanjega lastnika pidovskega imperija Aktiva.

Kriminalisti iščejo sledi za 170 milijoni evrov, ki so jih slovenske in tuje banke posodile družbam iz skupine Aktiva. Tega denarja nikoli niso dobile nazaj. Horvat je namreč vse premoženje Aktive najprej prenesel na Nizozemsko, od tam pa v podjetja po vsem svetu. Za sabo je pustil pogorišče, na katerem za upnike ni ostalo ničesar.

Zadeva Aktiva je verjetno ena od najzahtevnejših preiskav s področja gospodarskega kriminala.

Horvat, ki velja za simbol tako imenovane pidovske privatizacije, je namreč vse sledove za svojimi posli v Aktivi začel brisati že pred dobrim desetletjem. Iz vodenja in lastništva Aktive se je uradno umaknil in ga prepustil izbranim sodelavcem. Danes živi razpet med Veliko Britanijo in Švico.

Dokumenti: Banka Slovenije branila Horvata

Tudi zato so bili za kriminaliste ključnega pomena dokumenti iz posameznih bank upnic in Banke Slovenije. Ta je prav zaradi pomoči policiji in tožilstvu pri preiskovanju sumov kriminala v bankah že leta 2014 ustanovila posebno inšpekcijsko skupino. Vodila jo je tedanja viceguvernerka Mejra Festić.

Toda v zadevi Aktiva je skupina očitno trčila ob več ovir – v Banki Slovenije.

V uredništvu smo namreč pridobili dokumentacijo, ki dokazuje, da so se posamezniki v Banki Slovenije več mesecev močno upirali posredovanju morebitnih obremenilnih dokumentov o poslih skupine Aktiva in Darka Horvata policiji.

Pri tem je imel ključno vlogo pravni oddelek, ki ga je vrsto let vodila Jasna Iskra, tesna sodelavka tedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca pri sanaciji bank, izhaja iz dokumentov.

Kaj je od Banke Slovenije želela policija

Gre za serijo elektronskih sporočil, ki si jih je več vodilnih uslužbencev Banke Slovenije izmenjalo med marcem in julijem 2016. Torej že v obdobju, ko so se kriminalisti na veliko ukvarjali s Horvatom. Leta 2015 so ga ovadili zaradi suma poslovne goljufije in preslepitve pri najetju treh posojil pri Banki Celje. Lani pa so v zadevi Aktiva opravili več hišnih preiskav.

Iz sporočil je razvidno, da se je policija konec marca 2016 obrnila na Banko Slovenije z zaprosilom za posredovanje nekaterih informacij in dokumentov o Aktivi.

Zanimali so jo:

• revizija posojilnih poslov med tem podjetjem in NLB, ki jo je opravila Banka Slovenije;
• dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno vse lastništvo Aktive. Šlo je namreč za zelo razvejan poslovni sistem z verigo lastnikov, ki je segala v Luksemburg, Veliko Britanijo, na Nizozemsko in pozneje v Hongkong.

Zakaj so informacije o podjetju v stečaju še vedno zaupne?

Za te dokumente so se kriminalisti sprva obrnili na Mateja Krumbergerja, dolgoletnega direktorja oddelka nadzora bančnega poslovanja. Ta je njihovo zaprosilo poslal pravni službi, ki jo je vodila Iskra.

Na tej točki pa se je zapletlo. V pravni službi so namreč presodili, da Banka Slovenija dokumentov o Aktivi ne bi smela izročiti policiji.

Zakaj ne? Po njihovem mnenju so informacije o posamezni banki ali njeni stranki, ki jih pridobi Banka Slovenije, zaupne. Policiji jih zato lahko razkrije le, če bi ta to zahtevala z odredbo preiskovalnega sodnika. To pa bi seveda policiji vzelo več tednov ali celo mesecev časa, preiskavo pa dodatno zavleklo.

Pri Zvonu ni bilo težav, pri Aktivi pač

V pravni službi so se sklicevali na zakon o bančništvu, ki je začel veljati maja 2015, torej leto dni pred zaprosilom policije. Ta je zaostril merila za posredovanje zaupnih podatkov policiji.

Pred tem je namreč policija od Banke Slovenije lahko dobila podatke, če jih je potrebovala v svojih postopkih. Novi zakon, ki ga je ministrstvo za finance usklajevalo tudi z Banko Slovenije (že v obdobju guvernerja Jazbeca), pa ji razkritje zaupnih informacij dovoljuje le "v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka".

Toda pri tem je treba opozoriti na dve dejstvi:

1. Da je bilo podjetje Aktiva Naložbe oziroma CG Invest v obdobju, ko se je na Banko Slovenije obrnila policija, že tri leta v stečaju. Razkritje dokumentov policiji temu podjetju torej zagotovo ni moglo povzročiti poslovne škode. Še manj NLB, ki je svojo terjatev že v začetku leta 2014 prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB),
2. Da pravna služba po podatkih iz dokumentacije istih pomislekov ni imela v drugih primerih. Tudi po začetku veljavnosti novega zakona o bančništvu je tako policiji poslala obširno dokumentacijo o spornih poslih finančnega holdinga Zvon ena, ki je bil takrat prav tako že v stečaju. Da se v primeru Zvona "izroči vse brez izjem", je izrecno naročil Jazbec, razkriva korespondenca.

"Ali iščete interpretacije, da teh podatkov ne smemo dati?"

Elektronska korespondenca, ki jo objavljamo spodaj, dokazuje, da je stališče pravne službe razburilo nekatere druge pomembnejše uslužbence Banke Slovenije, najbolj Mejro Festić.

Pod vprašaj je namreč postavilo podlage za delovanje posebne inšpekcijske skupine. Pojavili so se tudi pomisleki, ali in na kakšen način lahko Banka Slovenije sploh še sodeluje s parlamentarno komisijo o zlorabah v bančnem sistemu, ki jo je vodil poslanec SDS Anže Logar.

Medtem ko se je Festićeva spraševala, ali pravni oddelek "išče interpretacije, da NPU teh podatkov ne smemo dati", je Jasna Iskra še konec junija opozarjala, da posebna skupina podatke lahko pošlje policiji, a da bo s tem nase prevzela odgovornost.

Ko je le teden dni pozneje NPU zaradi sporne sanacije bank opravil hišne preiskave na Banki Slovenije, je guverner Jazbec, prvi osumljeni v preiskavi, prekinil sodelovanje s policijo. Nato je uvedel še notranjo revizijo dela skupine, ki jo je vodila Festićeva, saj da je ta "policiji izročala preveč podatkov glede posameznih primerov, ki sta jih obravnavali skupaj".

Festićeva izjav o komunikaciji z uslužbenci Banke Slovenije ne daje. 

Podjetje družine Iskra - kominent banke, ki jo je nadzoroval Horvat

Jasna Iskra pa je odločno zavrnila "insinuacije", da bi bilo njeno ravnanje v zadevi Aktiva kakorkoli povezano z zasebnimi posli podjetja Arksi v lasti njene družine.

Podjetje Arksi je namreč leta 2005 pri Factor banki najelo dober milijon evrov posojila za nakup delnic Heliosa. Gre za banko, kjer je v nadzornem svetu več kot desetletje sedel Darko Horvat, Aktiva pa je bila eden od pomembnejših lastnikov. Tudi na samo poslovanje banke je imel velik vpliv. Tri leta pozneje je Factor banka delnice zasegla in prodala.

"Moje delo, stališča, ki sem jih zastopala, v končni fazi stališča Pravnega oddelka, nikoli niso bili odvisni od mojega privatnega življenja in jih niso nikoli vodili interesi ljudi zunaj Banke Slovenije. Za take zadeve Jasna Iskra ni bila nikoli pravi naslov," je pojasnila.

Komu je ustrezalo, da policija težje pride do podatkov?

Poudarila je, da ne ona ne njen mož, ki je vodil podjetje Arksi, "nikoli nista bila v nobenih stikih" z Darkom Horvatom in Andrejem Ručigajem, še enim nadzornikom Factor banke iz vrst Aktive. Iskra je imela leta 2013 pomembno vlogo pri odločitvi Banke Slovenije o nadzorovani likvidacije Factor banke. Pred časom je poudarila, da je podjetje do banke poplačalo vse obveznosti.

Na Banki Slovenije pa so nam pojasnili, da "pravni oddelek ni nasprotoval posredovanju dokumentacije" policiji v zadevi Aktiva. "Opozoril je le na dejstvo, da je Banka Slovenije tudi v tem primeru zavezana spoštovati spremenjeno zakonodajo in zato v skladu z zadnjo pridobiti odredbo sodišča," so zatrdili.

Dodali so, da je šlo za "načelno opozorilo" o zaostrenih pogojih posredovanja podatkov, ki jih je uvedel novi zakon o bančništvu.

Na ministrstvu za finance niso pojasnili, ali so sprejetje take zakonodaje predlagali sami ali je to storila Banka Slovenije. Tudi zato ni jasno, zakaj se Banka Slovenije, ki je leta 2013 državnim bankam v sanaciji naložila preiskovanje sumov kaznivih dejanj v bankah, ni zavzemala za zakonodajo, ki bi omogočila lažje delo policije in tožilstva pri odkrivanju in pregonu kriminala v bankah. 

Članek prvotno objavljen na strani siol.net