Slovensko politično prizorišče je prejšnji teden zatreslo dogajanje okrog podjetja Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki je zadolženo za vzdrževanje in razvoj elektrodistribucijskega sistema.
Vlada je namreč na predlog ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek razrešila enega od nadzornikov SODO, člana SD Damirja Ivančiča. S spremembo statuta je določila, da ima zadnjo besedo pri imenovanju direktorja vlada. S tem pa je blokirala tudi načrtovano ponovno imenovanje direktorja Matjaža Voduška, ki ga je med poletnimi počitnicami načrtoval del nadzornega sveta.
Vodušek je na čelu družbe SODO, ki letno upravlja skoraj 300 milijonov evrov denarja, že od njene ustanovitve pred 12 leti. Imenovan je bil v obdobju prve vlade Janeza Janše, zadnji mandat pa je dobil pod vlado Mira Cerarja. A položaj Voduška, ki so ga vrsto let podpirali tudi v SD, zdaj ni omajan le zaradi spremembe v razmerjih moči znotraj koalicije, v kateri primat na področju energetike očitno prevzema Bratuškova. Otežili bi ga lahko tudi nekateri posli družbe v zadnjih mesecih.
Na ministrstvu za infrastrukturo tako ne izključujejo možnosti, da bodo vladi kot skupščini SODO predlagali revizijo posameznih poslov podjetja v zadnjih letih. "Očitno je še več pogodb, ki bi lahko bile sporne (...). Odločitev bomo sprejeli v kratkem," so sporočili z ministrstva, kjer "so pred časom prejeli informacijo o domnevnih nepravilnostih" v podjetju.
Sporni razpisi za števce in kablovod?
Na kateri posel se je nanašala "informacija", ki so jo prejeli, na ministrstvu ne razkrivajo. Neuradno pa naj bi bila povezana z razpisom za dobavo 19 milijonov evrov vredne merilno-komunikacijske opreme, ki ga je SODO objavil aprila. Iztekel se je sredi julija, takoj po tem datumu pa je nadzorni svet družbe objavil razpis za direktorja, na katerega sta se prijavila le dva kandidata: ob Vodušku še Nino Maletič iz Elektra Celje.
Na SODO so pojasnili, da so na razpisu za merilno-komunikacijsko opremo pravočasno prejeli dve ponudbi, a odločitve o izbiri še niso sprejeli. Na prejšnji razpis, ki ga je SODO objavil pred dvema letoma, pa je prispela le ena ponudba, ki sta jo skupaj poslala podjetje Elektronabava in kranjski Iskratel.
Zapleta se tudi še z enim večjim poslom družbe SODO: gradnji kabelske kanalizacije za dva sistema kablovoda med bodočim Potniškim centrom Ljubljana in ljubljansko toplarno. SODO, ki je razpis vodil skupaj z Elektrom Ljubljana, je posel sprva oddal družbi Kolektor Koling, a zdaj njegova odločitev visi v zraku. Neizbranemu ponudniku, podjetju Eltima, ki ga vodi Aleš Maček, je namreč državna revizijska komisija prejšnji mesec ugodila pri zahtevi za vpogled v specifikacije zmagovite ponudbe.
"Moral bi nam biti omogočen vpogled v vse tiste podatke, ki so bili prikriti in so ključni za to, da se lahko na pošten in pregleden način pregleda ustreznost izbrane ponudbe zahtevam razpisne dokumentacije," piše v zahtevku, ki ga je na komisijo vložila Eltima. To podjetje bo lahko zdaj svoj zahtevek za revizijo, ki ga bo vložilo na SODO, dopolnilo z morebitnimi novimi kršitvami in dejstvi, ki jih bo ugotovilo ob vpogledu v dokumente.
Dopoldne vodi javno podjetje, popoldne svetuje
Od konca lanskega leta SODO poslovno sodeluje z Boštjanom Averjem, nekdanjim predsednikom uprave Vzajemne, proti kateremu je ta po njegovem odhodu vložila odškodninsko tožbo. Aver je že več let direktor javnega komunalnega podjetja iz Logatca. V popoldanskem času pa je registriran kot samostojni podjetnik, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Že vrsto let velja za kader SD, najbolj izrazito v času vlade Boruta Pahorja, ko je bil eden od direktorjev iz kroga tedanje vodje premierovega kabineta Simone Dimic.
V dobrih osmih mesecih je Aver od družbe SODO prejel že več kot sto tisoč evrov, kar ga uvršča v vrh zasebnih prejemnikov denarja od tega podjetja v letošnjem letu. Kaj torej za SODO počne Aver? Kot so nam pojasnili v podjetju, so ga najeli za "pripravo bonitetnega modela za ocenjevanje kreditne sposobnosti dobaviteljev električne energije in predloga za zavarovanje finančnih poslov družbe SODO".
Za kaj natanko gre? SODO in domači trgovci z električno energijo so že več let v sporu zaradi zavarovanj za elektriko, ki jo kupujejo gospodinjstva. Ta trgovcem plačujejo tudi omrežnino, prispevke za obnovljive vire in druge stroške, ki jih trgovci nato nakažejo družbi. A v podjetju, ki ga vodi Matjaž Vodušek, niso ničesar želeli prepustiti naključju. Od vseh trgovcev so zato zahtevali izdajo tri mesece veljavnega stoodstotnega jamstva v celotnem obsegu, s katerim bi jamčili za plačilo tega denarja SODO.
SODO: Averja smo najeli zaradi pritiskov
To je povzročalo nemalo nejevolje pri trgovcih, ki so takšno zavarovanje ocenjevali kot bistveno previsoko in predrago. Po več letih so zdaj z družbo SODO vendarle sklenili dogovor o drugačnem, za trgovce cenejšem zavarovanju teh terjatev (najnižji prag po novem znaša 40 odstotkov). Predlog je pripravil Boštjan Aver, SODO pa ga mora vnesti v sistemska obratovalna navodila, ki jih mora spisati po zakonu.
Pri tem je ključno vprašanje, ali in zakaj SODO, ki zaposluje približno 40 ljudi, nove bonitetne politike ni znal pripraviti sam, torej brez pomoči zunanjega izvajalca. Sploh ob dejstvu, da gre pri dobaviteljih električne energije večinoma za podjetja s prvovrstno boniteto, ki so ali v lasti države ali velikih energetskih korporacij.
Na družbi SODO so pojasnili, da so Averja najeli, ker so bili "deležni pritiskov glede spremenjenih načinov zavarovanj terjatev". "Dokazi o raznih pritiskih in idejah o drugih načinih zavarovanj obstajajo skozi različne korespondence," so poudarili. Kdo je izvajal te pritiske?
"Agencija za energijo je v vlogi regulatorja zahtevala, da se spremenijo načini zavarovanj terjatev," odgovarjajo v SODO. Po podatkih iz letnega poročila je imela družba na zadnji dan lanskega leta za približno 25 milijonov evrov teh terjatev.
Na ministrstvu za infrastrukturo z "morebitnimi 'pritiski', vezanimi na vsebino konkretnih rešitev, niso seznanjeni": "Aktivno pa si prizadevamo, da bi se vsa odprta vprašanja glede sistemskih obratovalnih navodil razrešila. Večkrat smo pozvali vse deležnike, naj proaktivno pristopajo k reševanju odprtih vprašanj." Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da bi morala biti nova sistemska obratovalna navodila sprejeta že najpozneje marca 2016, a se to še vedno ni zgodilo.
Študija tudi za hitre polnilnice
To pa ni bila edina naloga, ki jo je SODO zaupal Averju. Pojasnili so namreč, da je Aver zanje izdelal tudi študijo na temo bodočega upravljanja hitrih polnilnic na avtocestnem križu.
Gre za 26 hitrih polnilnic, ki jih je SODO s pomočjo evropskih sredstev zgradil od leta 2014, ko je to pristojnost dobil z novim energetskim zakonom, sprejetim v obdobju ministrovanja Sama Omerzela. Čeprav so bile zgrajene z javnim denarjem, jih je SODO dal v upravljanje Petrolu.
Ta je že nekaj časa deležen številnih kritik uporabnikov električnih avtomobilov zaradi visokih cen polnjenja. V Petrolu so se namreč že pred leti odločili, da bodo namesto kilovatne ure zaračunavali čas polnjenja. To pa pomeni, da lahko zelo podobni avtomobili polnijo z različnimi močmi polnjenja in torej za isto količino prevzete energijo porabijo zelo različen čas.
V družbi SODO zato očitno iščejo novo rešitev, kaj bodo storili s polnilnicami, a so tudi pri tem očitno že potrebovali zunanjo pomoč. Na kakšen način so izbrali Averja? "Ker gre za specialna znanja, ki pa so pomembna za sprejetje pravilne in gospodarne odločitve, smo iskali izvajalca z najboljšimi strokovnimi referencami na tem področju. Med k sodelovanju povabljenimi strokovnjaki je bila ponudba gospoda Averja najcenejša," so odgovorili na SODO.
V celoti objavljamo popravek, ki smo ga prejeli na članek z naslovom "Kaj v državni energetiki počne nekdanji šef Vzajemne, ki je moral na sodišče":
»Vse tožbe Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., zoper mene so pravnomočno končane in v nobeni tožbi mi ni bila pravnomočno dokazana nikakršna krivda«.
doc. dr. Boštjan Aver
Članek prvotno objavljen na strani siol.net