Kaj imajo skupnega afera Orion, Anton Rop in Janez Zemljarič

Anton Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič so tri imena, ki so močno zaznamovala slovensko politično in gospodarsko zgodovino.

1. Rop je nekdanji predsednik zadnje vlade, ki jo je vodila LDS. Pred tem je bil državni sekretar za privatizacijo v ključnih letih prvega vala slovenske privatizacije, pozneje pa minister za finance. Znan je bil kot "čudežni deček LDS".
2. Rekar je veljal za direktorja iz Ropovega kroga, ki ga je ta izbral za vodenje Slovenskih železnic in nekdanje Slovenske razvojne družbe (Srd), nekoč ključnega mehanizma slovenske privatizacije.
3. Zemljarič je nekdanji predsednik republiške vlade in direktor Službe državne varnosti (SDV), ki je v jeseni svoje kariere postal vplivni lobist, zlasti na področju zdravstva in gradbeništva.

Pred dnevi so Finance razkrile, da je trojica skupaj z Zemljaričevim odvetnikom Markom Kosmačem združila moči v podjetju Carantanium, ki bo oživljalo nepremičninski projekt Korotansko naselje na severu Ljubljane. Gre za 27 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče med Litostrojsko cesto in severno ljubljansko obvoznico, na katerem je bila že pred dobrim desetletjem predvidena gradnja 800 stanovanj.

Temelji projekta postavljeni že v obdobju LDS

Tega projekta Rop, Rekar in Zemljarič zelo verjetno niso našli po naključju. Analiza podatkov, ki smo jih zbrali, namreč nakazuje, da so bili temelji projekta, ki se ga lotevajo, postavljeni že pred 15 leti. Natančneje že v času, ko je Rop vodil vlado, Rekar Srd, Zemljarič pa se je ukvarjal z gradbenimi posli v Ljubljani.

Omenjeno zemljišče je bilo nekoč v lasti industrijskega velikana Litostroja. Po njegovem stečaju je prešlo v last Srda. To podjetje, ustanovljeno v devetdesetih letih iz državnega sklada za razvoj, je bilo eno od najvplivnejših na domačem politično-gospodarskem parketu. Imelo je še pomembnejšo vlogo kot danes Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). Odločalo je o prodajah delnic, lastniških deležev, nepremičnega in drugega premoženja.

Do leta 2002 je Srd vodil Marjan Rekar, ta je nato postal generalni direktor Javnega holdinga Ljubljana. Leto dni pozneje, marca 2003, je Srd zemljišče za 755 tisoč evrov prodal neznanemu podjetju KEEK International, ki je bilo v lasti Primoža Kocuvana, za kar je najelo posojilo Hypo Alpe Adria Bank.

Že konec leta 2005 je podjetje zemljišče preprodalo londonskemu podjetju Westbrook Estate, to je tri leta pozneje z javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana (MOL) podpisalo predpogodbo o prodaji 46 stanovanj.

Od Litostroja do Oriona: od kod je prišel denar

Vsaj del teh poslov je kot notar urejal Boris Lepša, eden od ključnih igralcev iz posojilne afere Orion, ki je leta 2004 pretresala Ropovo vlado, zaradi njenega poznega in milega odziva na takratne dogodke pa precej pripomogla tudi k njenemu volilnemu porazu. Maja 2005 je Lepša vrnil licenco po tem, ko je ministrstvo za pravosodje začelo postopek njegove razrešitve. Sodišče ga v poznejših letih ni spoznalo za krivega.

Pozneje se je izkazalo, da so bili ljudje iz Oriona, proti katerim so vsi postopki zastarali, vpleteni tudi v zgodbe večjih razsežnosti. Številnim vplivnim posameznikom so pomagali skrivati premoženje pred upniki in državo, recimo ljubljanskemu kralju betona Roku Furlanu. Eden od glavnih osumljencev v aferi je bila celovška Hypo Alpe Adria Bank, ki je bila glavni financer Orionovih oderuških kreditov. Po ocenah slovenskih kriminalistov je bila celo ključni arhitekt celotne operacije. 

Vloga Borisa Lepše in Hypo banke v nepremičninskem projektu, ki ga danes oživljajo Rop, Rekar in Zemljarič, je toliko bolj pomembna zaradi dejstva, da so bili ljudje, povezani z Orionom, nekaj časa celo začasni lastniki zemljišča nekdanjega Litostroja. To je septembra 2010 za mesec dni prešlo v roke slovaškega podjetja Salgari, ki so ga obvladovali ljudje iz posojilne afere Orion. Pred tem je bilo podjetje Salgari nekaj časa prek britanske družbe The E-Emporium v uradni lasti avstrijske Hypo bank. Še istega leta pa je lastnik zemljišča postalo podjetje Marwood Tech, registrirano na otoku Man, britanski davčni oazi.

Pri tem ves čas ni bilo jasno:

- od kod je prišel denar za odkup zemljišča, ki ga je plačalo podjetje Westbrook Estate. Po naših podatkih je bilo del mreže podjetij, ki uradno nimajo premoženja, račune pa imajo v avstrijskih bankah ob slovenski meji. Dokumenti kažejo, da so se na podjetja iz te mreže stekale večje vsote denarja neznanega izvora. Knjigovodska vrednost zemljišča, namenjenega za projekt, ki ga oživljajo Rop, Rekar in Zemljarič znaša dobrih 30 milijonov evrov;

- kdo je resnični lastnik lastnik zemljišča. Sledi za vsemi vpletenimi podjetji so izginile v mrežah poštnih nabiralnikov in slamnatih podjetij iz davčnih oaz. Medtem ko je Primož Kocuvan, prvotni kupec zemljišča nekdanjega Litostroja, zatrjeval, da za poslom stoji britanski kapital, se je lastniška veriga podjetja Westbrook Estate v resnici končala v ameriški davčni oazi Delaware, pri enem od podjetij iz kroga Oriona.

Nihče ne ve, kdo je lastnik zemljišča

Kot že omenjeno, je zemljišče že skoraj desetletje v lasti podjetja Marwood Tech. Kot njegova "dejanska lastnica" je v tamkajšnjem registru navedena Margaret Winnell, ki se na otoku Man ukvarja z upravljanjem podjetij. Tega, kdo je resnični lastnik zemljišča, na katerem bodo gradili projekt, uradno ne ve nihče. Celo sami vpleteni ne, čeprav se – kot je razkril Zemljarič – dogovarjajo o njegovem nakupu.

Tako Rop kot Rekar sta medijem zatrdila, da so ju k projektu povabili. Kdo je v ozadju podjetja Marwood Tech, po lastnih besedah ne ve niti Zoran Janković, župan MOL, ki je že leta 2009 napovedala, da bo v gradnjo nove komunalne opreme za projekt Korotansko naselje vložila skoraj pet milijonov evrov.

Poti Ropa, Rekarja in Jankovića so se sicer v zadnjih dveh desetletjih večkrat prepletale. Janković je postal predsednik uprave Mercatorja v obdobju vlade Janeza Drnovška, katere član je bil tudi Rop, tedaj kot minister za delo. "Jaz sem te nastavil (v Mercator, op. a.)," je Rop pred leti ob neki priložnosti dejal Jankoviću, to pa so posnele tudi televizijske kamere. Rekar pa je med letoma 2006 in 2012 vodil projektno podjetje Composita, ki ga je lastniško obvladovala družba Electa v lasti družine Janković. V lasti je imelo več zemljišč v Rožni Dolini pri Novi Gorici. Rekar je tudi svetnik Liste Zorana Jankovića v ljubljanski mestni četrti Polje.

Kdo jim bo financiral nakup zemljišča

Prav tako (še) ni znano, kako bo trojica kupila zemljišče pri Litostroju. Lastnih virov podjetje nima. Tudi njegovi lastniki (Rop, Zemljarič in njegov odvetnik Kosmač) vsaj uradno nikoli niso zaslužili toliko denarja, da bi lahko financirali gradnjo 800 stanovanj. Večina sodelujočih ima že zdaj visoke osebne dolgove. Rop bo do leta 2043 odplačeval 300 tisoč evrov vredno posojilo, Kosmač pa ima nase in na odvetniško pisarno vezanih za 650 tisoč evrov hipotek.

Nogo med vrati projekta drži tudi lastnik družbe Metalka Commerce Marjan Pišljar, ki je od podjetja DSU, naslednika Srda, že leta 2005 odkupil del zemljišč na območju Korotanskega naselja. Brez zemljišč, ki jih obvladuje Pišljar, gradnja novih stanovanj ne bo mogoča.

Tako Janez Zemljarič kot Anton Rop sta napovedala, da sodelujoči pri financiranju posla računajo na banke. Katere, ni znano. Rop je sicer član nadzornega sveta Hranilnice Lon, druge najmanjše banke v Sloveniji, za katero se je lani vnel velik lastniški spopad.

V njem imata pomembno vlogo tudi ljubljanski kralj betona Rok Furlan in podjetnik Tomaž Stopar. Policija ju sumi ključne vloge v hudodelski združbi, ki naj bi utajevala davke z uvozom in preprodajo avtomobilov visokega cenovnega razreda. Kriminalisti naj bi preiskovali, ali sta denar iz domnevno nezakonitih poslov vložila v lastniške deleže v Lonu. Oba sta v svojih poslih vrsto let tesno sodelovala tudi z ljudmi iz Orionovega kroga. Ti so Furlanu pomagali skrivati več deset milijonov evrov premoženja pred državo.

Ropa so sicer v Sloveniji že omenjali v povezavi z enim od večjih nepremičninskih projektov na območju Ljubljanske kotline. Šlo je za več deset milijonov evrov vredno gradnjo Poslovne cone Komenda, kjer so v vlogah svetovalcev nastopali nekateri, do tedaj njegovi najtesnejši prijatelji (Branko Plešinac, Tomaž Subotič). Rop, ki je leta 2010 postal podpredsednik in član upravnega odbora Evropske investicijske banke (EIB), je vpletenost v ta projekt ves čas zanikal.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net