Madžarski poslovneži, ki imajo uradno v lasti medije iz kroga SDS, so samo lani v Sloveniji obrnili skoraj pet milijonov evrov denarja. S katerimi posli dejavnostmi se ukvarjajo, uradno ni znano. Njihov kapital je močno izboljšal tudi poslovanje teh medijev, ki so lani krepko povečali svoje prihodke. V zadnjih mesecih so vanje vstopali tudi novi lastniki iz Madžarske.
To je razvidno iz javnih podatkov o poslovanju več podjetij, ki smo jih analizirali v zadnjih dneh. Ti bi lahko zanimali tudi državnozborsko preiskovalno komisijo o financiranju političnih strank, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Pod lupo bo namreč vzela tudi domnevno nezakonit način uporabe medijev, ki so v uradni lasti madžarskega kapitala, za potrebe prikritega financiranja političnih strank.
Ključni Orbanov človek obrača milijone
Samo Peter Schatz, ključni človek Orbanove medijske mreže v Sloveniji, je lani v Sloveniji obrnil več kot štiri milijone evrov. Toliko prihodkov je namreč ustvarilo njegovo podjetje R-Post-R.
To ima v lasti 66-odstotni delež v podjetju Nova obzorja, izdajatelju tednika Demokracija in spletne strani Škandal24.si, ki je začela delovati pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Tudi podjetje Nova obzorja je lani izboljšalo poslovanje. Ob četrtinskem povečanju prihodkov (na 1,24 milijona evrov) je spet poslovalo na pozitivni ničli.
Novatv24 prvič z dobičkom
Schatz je sicer eden od sedmih članov upravnega odbora družbe Novatv24, ki ima v lasti istoimensko televizijo in spletni portal.
V upravni odbor so delničarji, med katerimi imajo večino podjetja iz Madžarske, pred dnevi imenovali še sekretarja poslanske skupine SDS Boža Predaliča, nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, urednika televizije Borisa Tomašiča in madžarsko podjetnico Agnes Adamik, ki ima prek tamkajšnjega podjetja Hespereia v lasti petino delnic Novatv24. V upravnem odboru ostajata dosedanja člana Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo, in Klavdija Snežič, žena davčnega svetovalca Roka Snežiča.
Družba Novatv24 je lani prvič po ustanovitvi v letu 2015 poslovala pozitivno. Ustvarila je dobrih 28 tisoč evrov čistega dobička, največ po zaslugi dejstva, da ji je uspelo podvojiti prihodke. Ti so lani že presegali 1,5 milijona evrov. Čeprav ima družba iz preteklosti še za približno milijon evrov bilančne izgube, to zanjo ne pomeni težav, saj so ji madžarski lastniki že v začetku leta 2017 zagotovili 800 tisoč evrov svežega kapitala.
S katerimi dejavnostmi in posli se v Sloveniji ukvarja Schatzevo podjetje, javno ni znano. Uradno je registrirano za založniško dejavnost. Ves denar porabi za plačilo storitev. Teh je imelo lani za 4,5 milijona evrov, kar je približno dvakrat več kot leta 2017.
Madžari odhajajo in prihajajo
V zadnjih mesecih so se sicer med madžarskimi delničarji Novatv24 zgodile velike spremembe. Delnice sta prodali podjetji Modern Media Group in Ripost, kupili pa podjetji Hespereia in Okeanis, ustanovljeni pred nekaj meseci v Budimpešti.
Lastnica prvega je Agnes Adamik, ob Petru Schatzu drugi ključni človek Orbanove medijske mreže v Sloveniji. V Sloveniji ima podjetje Crecol Media, ki je lani ob 23 tisoč evrih prihodkov imelo kar 328 tisoč evrov odhodkov. Lani je vanj vložila dobrih 400 tisoč evrov kapitala. Drugo podjetje Okeanis je v lasti madžarskega državljana Adama Gaborja Nemetha.
Kaj so razlogi za menjave v lastništvu družbe Novatv24, uradno ni znano. Že zaradi dejstva, da bo Madžare v upravnem odboru še vedno predstavljal Schatz, pa je mogoče domnevati, da gre za spremembe, ki so zgolj formalne narave. Oba nova solastnika Novatv24 imata račun odprt pri banki MKB, ki je v lasti Lőrinca Mészárosa, najvplivnejšega oligarha iz Orbanovega kroga.
Želijo v Budimpešti prikriti sledi do Orbana?
Eden od mogočih razlogov je povezan z dejstvom, da sta prejšnja lastnika Novatv24, podjetji Modern Media Group in Ripost, konec lanskega leta prešli pod okrilje novoustanovljenega madžarskega državnega medijskega holdinga.
Njegovo uradno ime je Srednjeevropska fundacija za tisk in medije (KESMA), v katero je Orbanova vlada združila skoraj 500 provladnih medijev. Gre za projekt, s katerim je dokončno zaprla madžarski medijski prostor. Mediji pod okriljem fundacije, madžarske države in vladajoče stranke Fidesz obvladujejo več kot 80 odstotkov tamkajšnjega trga.
Ali so v Budimpešti iz fundacije namenoma izpustili medijska podjetja v Sloveniji in drugih državah, s čimer so prekinili njihove formalne povezave z madžarsko državo, ni mogoče preveriti. A fundacija KESMA se je zdaj že znašla na udaru Bruslja. Iz Evropske komisije so sporočili, da proučujejo možnost, da bi proti Madžarski uvedli postopek zaradi nedovoljene državne pomoči pri ustanavljanju fundacije. Zanjo namreč po posebni odredbi madžarske vlade ne veljajo določila protimonopolne zakonodaje.
Medijski vpliv Madžarske se pred evropskimi volitvami širi
V Evropski komisiji odločitve o tem, ali bodo proti Madžarski uvedli formalni postopek, še niso sprejeli. Toda lovke madžarske medijske hobotnice segajo že v številne države. Ne le v Slovenijo, kamor so samo do prve polovice leta 2018 madžarska podjetja vložila že več kot 2,2 milijona evrov kapitala.
Vse to časovno sovpada s prihajajočimi evropskimi volitvami, na kateri se pričakuje dober rezultat populističnih in skrajno desnih strank, s katerimi želi Orban, uradno še član skupine Evropske ljudske stranke (EPP), v evropskem parlamentu oblikovati zavezništvo.
Pred meseci je tako začela delovati spletna stran agencije V4NA, ki je usmerjena v poročanje o dogajanju v štirih državah višegrajske skupine (Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska). Med temami prevladujejo tiste, ki jih izpostavljajo madžarski provladni mediji: migranti, islam, George Soros ...
Lastnik te agencije je istoimensko podjetje, ki ga je v Londonu ustanovil Balazs Medveczky, madžarski veleposlanik v Veliki Britaniji. Tam domuje tudi podjetje Danube Business Consulting, v katerem ima po uradnih podatkih prevladujoči delež Arpad Habony, dolgoletni Orbanov svetovalec in ideolog vladajoče stranke Fidesz.
Strm upad na lestvici medijske svobode
To podjetje je v zadnjih letih svetovalo več desnosredinskim strankam in politikom, med drugim Nikoli Gruevskemu, nekdanjemu premierju Severne Makedonije, ki je pred tamkajšnjimi oblastmi lani pobegnil na Madžarsko. Orban je Gruevskemu pomagal tudi s kapitalom za financiranje njemu naklonjenih medijev. Tudi v Severni Makedoniji sta medijske operacije enako kot v Sloveniji izpeljala Peter Schatz in Agnes Adamik.
V zadnjih letih je sicer madžarska država porabila velikanska sredstva za širjenje Orbanove "agende" in diskreditacijo politikov v tujih državah. Ena od ključnih tarč je nizozemska poslanka Zelenih Judith Sargentini, ki je najglasneje opozarjala na kršitev svobode tiska in preganjanje novinarjev na Madžarskem. Provladni mediji so jo napadli z žaljivimi oglasi v televizijah in tisku. Po njenih podatkih so za to porabili kar 18 milijonov evrov.
Na letošnji lestvici medijske svobode, ki jo je objavila organizacija Novinarji brez meja, je Madžarska zasedla 87. mesto. Pred njo so se uvrstili Vzhodni Timor, Kirgizija in Sierra Leone, za las pa je prehitela Srbijo. V petih letih je izgubila 31 mest. Za primerjavo: Slovenija letos zaseda 34. mesto, Hrvaška pa je na 65. mestu.
"Najpomembnejši kritični mediji so morali zapreti svoja vrata, neodvisnost urednikov pa ogroža prisotnost provladnih oligarhov v vodilnih organih medijev ali lastniških strukturah," so opozorili Novinarji brez meja. Kot enega od argumentov za padec na lestvici so navedli tudi ustanovitev prej omenjene državne medijske fundacije.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
