Finančno stanje železničarskih sindikatov je že vrsto let ena od največjih skrivnosti Slovenskih železnic (SŽ). Čeprav je njihov vpliv v tem poslovnem sistemu ogromen, se o poslovanju sindikatov javno ne ve skoraj nič. Jasno je le, da daleč največ prihodkov ustvarjajo s članarinami zaposlenih.
Prav ta vir denarja je očitno eden od glavnih razlogov za sindikalno vojno na SŽ, ki je izbruhnila v začetku leta. V njej imata ključno vlogo dolgoletna vodilna sindikalista Silvo Berdajs in Albert Pavlič. Precej več uspeha je imel Berdajs, ta danes obvladuje veliko večino železničarskih sindikatov in svetov delavcev.
Edina preostala trdnjava v rokah Pavličevih ljudi je Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS), ki ima tudi največ članov, po nekaterih ocenah med 1.600 in dva tisoč. Ti svojemu sindikatu plačujejo mesečno članarino v vrednosti odstotka bruto osnovne plače.
Vsi plačujejo 10 odstotkov Berdajsovemu sindikatu
Ta denar se je do zdaj v celoti stekal na račun SŽS. To pa bi se v primeru Berdajsovega prevzema vodstva SŽS lahko spremenilo.
K temu jih obvezujejo pogodbe o sodelovanju, ki so jih predsedniki nekaterih sindikatov podpisali s sindikatom strojevodij. Te določajo tudi nov ključ delitve denarja od sindikalnih članarin:
- 50 odstotkov denarja tako pripada matični centrali posameznega sindikata,
- 40 odstotkov prejme terenska enota istega sindikata, iz katere prihaja član,
- 10 odstotkov pa se steče na transakcijski račun sindikata strojevodij.
Berdajs verjetno gleda tudi naprej. Četudi bo na SŽ nekoč prišlo poslovodstvo, ki se bo odločilo zaostriti odnos do njegovega sindikata, mu povečana finančna moč daje večji manevrski prostor za sindikalni boj. Ne gre namreč pozabiti, da lahko sindikat strojevodij v primeru stavke blokira promet po železniških tirih in to za daljše obdobje. Pri tem mu prav velika finančna moč omogoča, da lahko izvede tudi nezakonito stavko, saj bo lahko sindikat v vmesnem času sam izplačeval plače zaposlenim.
Zakaj prometniki financirajo strojevodje?
Po naših podatkih so takšne pogodbe v zadnjem obdobju podpisali sindikat železniškega prometa (SŽPS), sindikat železniškega transporta (SŽTS), ki ga vodi Jože Pavšek, sicer sorodnik Berdajsove žene, sindikat vozovnih preglednikov (SVPS), sindikat vzdrževalcev voznih sredstev (SVŽVSS), sindikat delavcev železniške dejavnosti (SDŽDS) in sindikat vzdrževalcev SŽ.
V sklepih posameznih sindikalnih vodstev, ki smo jih dobili na vpogled, razlogov za podpis pogodbe ni. Tudi pogodbe niso javne. Silvo Berdajs nam je odvrnil le, da je delovanje sindikata strojevodij interna zadeva sindikata. Na preostala naša vprašanja ni odgovoril. Zanimalo nas je:
- koliko sindikatov ima sklenjeno pogodbo s sindikatom strojevodij,
- ali te pogodbe pomenijo, da je sindikat strojevodij nadrejen preostalim sindikatom,
- za kaj se porablja denar, ki ga dobijo od preostalih sindikatov.
"Take pogodbe nikoli ne bi podpisal. Nobenega razloga ni, da bi bil sindikat strojevodij nadrejen kateremukoli od drugih sindikatov," pa poudarja Pavlič, zdaj že nekdanji predsednik SŽS.
Kakšna je finančna moč sindikata strojevodij
V vsakem primeru gre za pomembno finančno injekcijo Berdajsovemu sindikatu, ta je bil že do zdaj finančno najmočnejši na SŽ.
Po naših podatkih je imel na računu konec lanskega leta 1,2 milijona evrov. Samo v letu 2016 so mu SŽ po podatkih aplikacije Erar nakazale za 1,1 milijona evrov članarin oziroma drugih prispevkov. To je dvakrat več od zneska, ki ga je iz istega vira prejel Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS), finančno drugi najmočnejši sindikat SŽ. Temu so članarine v istem letu prinesle "le" 524 tisoč evrov.
Berdajs višine prihodkov sindikata strojevodij ne razkriva. Tudi preostali sindikati pa so v primerjavi s sindikatom strojevodij v finančnem smislu palčki. Pet večjih sindikatov (SŽTS, SDŽDS, SVPS, SŽPS in SVSŽ) je tako leta 2016 od članarin skupaj prejelo zgolj 860 tisoč evrov, torej 220 tisoč evrov manj od zneska, ki ga je prejel sindikat strojevodij.
Šibkejši plačujejo desetino najmočnejšemu
Močan finančni položaj sindikata strojevodij je razumljiv ob dejstvu, da gre za številčno močno organizacijo (po nekaterih informacijah ima od 1.400 do 1.500 članov), ki združuje strojevodje. Ti so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi precej bolje plačani, zaradi česar je odstotek od plač, ki ga namenijo za članarino, v absolutnem smislu višji kot pri drugih.
Toda to odpira logično vprašanje, zakaj je sindikat strojevodij ob vsej svoji finančni moči uvedel "desetino" na članarine preostalih sindikatov.
V ozadju, pravijo naši viri, je boj za dolgoročno prevlado na SŽ. S pogodbami je namreč dal Berdajs sindikatu strojevodij status nekakšnega "nadsindikata", na katerega je privezal skoraj vse preostale sindikate.
S tem je zmanjšal njihovo moč in jih verjetno podredil interesu svojega sindikata, ki se bori predvsem za dobrobit strojevodij. Spomnimo, še spomladi so iz vrst Pavličevega sindikata zaradi domnevno neenakopravnega položaja preostalih skupin zaposlenih na SŽ, predvsem na področju dodatkov, celo grozili s stavko, ki se pozneje ni zgodila.
SŽ namigovanja o nagradah za prestope zanika
Informacije, da naj bi Berdajs posamezne vodilne sindikaliste v podpis pogodb oziroma za prestop v svoj tabor prepričeval z različnimi ugodnostmi znotraj poslovnega sistema SŽ, so na sedežu skupine včeraj zanikali. "V vsem poslovnem sistemu v zadnjega pol leta ni bilo nobenih zaposlitev ali napredovanj," je zatrdil generalni direktor Dušan Mes.
Toda viri so nas opozorili na primer Milorada Šljivića, od lani predsednika Sindikata železniškega prometa, ki spada v Berdajsov tabor. Kmalu zatem je bil eden od njegovih družinskih članov (ime hranimo v uredništvu), ki je opravljal delo varnostnika, postavljen za prometnika na progi na Gorenjskem. V SŽ poudarjajo, da zaposlene za vsa delovna mesta iščejo z javnimi razpisi.
Berdajs nam je dejal, da se v dogajanje v drugih sindikatih ne vmešava. "Moja skrb je le dobrobit naših članov," je dejal.
Skrivnost vozila na parkirnem mestu Silva Berdajsa
Več zaposlenih na SŽ je že pred časom na parkirnem mestu, rezerviranem za Silva Berdajsa, opazilo vozilo znamke Volkswagen Amarok. Na njem so bile oznake družbe AC Kondor, pooblaščenega prodajalca in serviserja Volkswagnovih vozil.
AC Kondor je poslovni partner SŽ. V zadnjih treh letih je opravil za skoraj 127 tisoč evrov poslov za podjetji Vleka in tehnika (SŽ-VIT), ki je matična družba Silva Berdajsa, in SŽ-Železničarsko invalidsko podjetje (SŽ-ŽIP). Na SŽ so pojasnili, da z AC Kondorjem poslovno sodelujejo na področju servisiranja avtomobilov.
Za pojasnila smo se najprej obrnili na SŽ, kjer so nam pojasnili, da "vozilo ni njihovo in da z njim ne razpolagajo". Nato smo poklicali Berdajsa, ki nam je najprej zatrdil, da smo vsa pojasnila že dobili od SŽ. Pozneje nas je znova poklical in poudaril, da vozilo ni njegovo, ampak v lasti družbe AC Kondor. "V uporabo sem ga dobil kot nadomestno vozilo na servisu," je razložil Berdajs.
Berdajs je sicer po pravilniku SŽ upravičen do uporabe službenega vozila – enako kot delavski direktorji in predsedniki svetov delavcev vseh družb iz skupine SŽ.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
