Najprej Nato, zdaj Rusi: kako nam Stevanović preusmerja pozornost od Mijiča

V četrtek, 9. julija, je Zoran Stevanović, predsednik državnega zbora in stranke Resni.ca, v politični eter vrgel »bombo«. V video nagovoru je javno predlagal izvedbo referenduma o izstopu Slovenije iz zveze Nato in to hkrati z lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra.

Pričakovati je bilo, da bi ta napoved v vrstah vladajoče koalicije sprožila vihar. Vse tri njene stranke so namreč goreče zagovornice članstva v Natu. Ne le, da tega viharja ni bilo. Le dva tedna pozneje so SDS, NSi in Demokrati skupaj z Resni.co vložile zahtevo za tri posvetovalne referendume, ki bi jih izpeljali na dan opozicijskega referenduma o »politični policiji«. Že takrat Stevanović referenduma o Natu ni več niti omenjal.

Danes, mesec dni pozneje, je Stevanovićeva ideja že pozabljena. Kaj se je torej zgodilo? Zakaj je Stevanović koaliciji, ki ji zagotavlja glasove, zažugal z izstopom iz Nata, nato pa takoj zatem šel z njo v nov politični projekt? Ker je želel zgolj preusmeriti pozornost. 

V istem tednu smo namreč mediji na veliko poročali o spornih dejanjih njegovega poslanca Borisa Mijiča, donedavnega lastnika in direktorja podjetja Progros, ki nekdanjim delavcem in državi dolguje več deset tisoč evrov. Le dan pred Stevanovićevim video nagovorom se je oglasil še fotograf z Mijičeve poroke, ki je ostal brez plačila. 

Takrat se je Stevanović odločil to zgodbo »presekati« z Natom. Zelo verjetno isto počne zdaj, ko napoveduje obisk Moskve. V obeh primerih sta namreč vzorca enaka: Stevanović ob vsakem novem razkritju v aferi Mijič iz arzenala Resni.ce potegne politično temo, ki bi morala najbolj jeziti koalicijske stranke, a jih začuda ne. 

Preberite še:
Boti in naprave iz 40 držav: tako so želeli sesuti necenzurirano.si

Več o tem, kako je Stevanović od izbruha afere Mijiču kupoval čas in pozornost preusmerjal drugam, lahko preberete na tej povezavi. 

Kaj je čudnega pri Stevanovićevi objavi o Moskvi

Poglejmo podrobneje zadnji primer. V torek so iz stranke Resni.ca sporočili, da je Stevanović »kot predsednik državnega zbora prvič po štirih letih kot predstavnik Slovenije stopil v stik s predsednikom ruskega parlamenta«. 

To sporočilo je precej nenavadno. Iz same objave namreč ne izvemo bistva: ali in kdaj naj bi Stevanović sploh obiskal Moskvo? Ravno nasprotno: razbrali smo lahko celo, da iz ruske dume še vedno ni prejel vabila za srečanje. Da ima Stevanović jasno namero iti v Moskvo, pa smo vedeli že več mesecev prej. To je namreč sam javno napovedal le nekaj dni po izvolitvi za predsednika državnega zbora. 

Zakaj bi torej Stevanović širši javnosti sporočal, da je bil »v stikih« z diplomatom neke tuje države? Zakaj z uradno objavo ni počakal vsaj do takrat, ko bi dobil termin obiska? 

Odgovor je spet enak: ker je očitno želel preusmeriti pozornost. Le dan prej, 10. avgusta, smo namreč na necenzurirano.si objavili posnetke novega prestižnega avtomobila audi Q8, ki ga uporablja poslanec Mijič. Po naših podatkih ga je dobil le nekaj dni po tem, ko se je s pomočjo Roka Snežiča znebil svojega propadlega podjetja. 

Preberite še:
V posmeh prevaranim delavcem: poslanec Boris Mijič vozi nov audi Q8 #foto

Kaj imata skupnega Stevanovićev Nato in Moskva

Opaziti je, da je pri obeh »bombah«, torej Natu in Moskvi, vzorec praktično enak. V obeh primerih:

-       je šlo za temo, s katero Resni.ca svoji bazi »prodaja« imidž zunajsistemske stranke, zveste svojim načelom (ki jih je popolnoma povozila pri Mijiču). 

-       je Stevanović to temo lansiral takoj po novem, zanj neprijetnem razkritju glede Mijiča.

-       sta Stevanović in Resni.ca temo zgolj vrgla v eter, ne da bi jo v poznejših dneh dodatno pojasnjevala. V zadnjih dveh dneh tako Stevanović ni odgovarjal na vprašanja medijev, kdaj pričakuje vabilo za obisk Moskve in s kom se je sploh pogovarjal o tem. 

In bistvo: v obeh primerih na lansirano temo niso »skočili« tisti, ki bi jih tako referendum o Natu kot obisk Moskve morala najbolj razjeziti - Stevanovićevi politični zavezniki iz desne koalicije. 

Celo v SDS, katere prvak Janez Janša je bil med prvimi voditelji EU, ki so po začetku ruske agresije na Ukrajino obiskali Kijev, so se na novico o pripravah predsednika parlamenta na obisk Moskve odzvali dokaj medlo. Poslanec Franc Breznik, predsednik odbora za zunanjo politiko, je sporočil, da gre za »zasebni obisk, ki ne predstavlja zunanje politike Republike Slovenije«. 

Preberite še:
Dokaz: pravilnik popravljali manj kot 24 ur po »padcu« zakona Katje Kokot

Zakaj desne koalicije ne motijo Stevanovićeve »bombe«

Na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Tone Kajzer, so celo zapisali, da je »treba pozdraviti vsak napor za trajni in pravični mir«. Še v začetku junija je sicer Kajzer na zaslišanju pred poslanci dejal, da mora Slovenija pri vprašanju Ukrajine »delovati predvsem znotraj EU in Nata«. Potencialni Stevanovićev obisk bi bilo zrcalno nasprotje tega. 

Za boljšo predstavo, kako blagi so ti odzivi, velja pojasniti, kdo bi bil Stevanovićev gostitelj v Moskvi. To bo ruski politik, ki je že 12 let na seznamu sankcij EU.

Gre za Vjačeslava Volodina, dolgoletnega predsednika ruskega parlamenta (dume), ki ga je EU že maja 2014 uvrstila na črni seznam zaradi njegove vloge pri priključitvi ukrajinskega polotoka Krim k Ruski federaciji. To se je zgodilo, ko je bil Volodin še prvi namestnik vodje kabineta ruskega predsednika Vladimirja Putina. Že od takrat zato ne sme stopiti na ozemlje nobene države članice EU.

Osem let pozneje, le nekaj ur pred začetkom ruske agresije na Ukrajino, se je Volodin znašel na seznamu oseb, proti katerim je EU uvedla dodatne omejevalne ukrepe. Med njimi je bilo tudi 351 poslancev ruske dume, ki ji od leta 2016 predseduje Volodin. Razlog: ker so glasovali za poziv Putinu, naj prizna neodvisnost samooklicanih republik Doneck in Lugansk.

Preberite še:
Stevanovićevi triki: Mijiču kupuje čas in ga brani z lažnimi obtožbami

Stevanović bi šel k Rusu s seznama sankcij, ki jih je podprla Janševa vlada

Pozor: te omejevalne ukrepe je podprla tudi tedanja tretja vlada Janeza Janše, ki se je odločno postavila na stran Ukrajine. 10. marca 2022, torej dva tedna po začetku vojne, je na dopisni seji izdala uredbo, s katero je za kršenje dodatnih sankcij proti Ruski federaciji predpisala tudi kazni. Le pet dni pozneje je Janša skupaj s premierjema Poljske in Češke obiskal Kijev.

Pod črto: Stevanović, ki ga je aprila letos za predsednika parlamenta predlagala in pomagala izvoliti SDS, napoveduje srečanje z ruskim politikom, proti kateremu je prejšnja vlada SDS podprla uvedbo dodatnih sankcij. 

Vjačeslav Volodin sicer že vrsto let velja za osebo iz Putinovega najožjega kroga. Je nekdanji generalni sekretar stranke Enotna Rusija, ki jo je ustanovil Putin, in njegov bivši namestnik, ko je bil Putin med letoma 2008 in 2012 premier. 

Septembra 2024 je Volodin državam EU zažugal z jedrsko vojno, če bi te Ukrajini dovolile uporabo Zahodnega orožja dolgega dosega za udare v notranjosti Rusije. Poudaril je, da lahko ruska raketa sarmat Strasbourg, kjer je eno od dveh domovanj evropskega parlamenta, doseže že v dobrih treh minutah.