Medtem ko se stavkajoči zdravniki po navedbah sindikata Fides borijo za "manjše delovne obremenitve, boljše pogoje dela in izkušnjam ustrezno plačilo", v največji slovenski bolnišnici že tri leta skrivajo podatke o plačnih rekorderjih med zdravniki v času epidemije.
Že v začetku leta 2021 smo namreč od Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zahtevali poimenski seznam plač več kot 8.600 zaposlenih v decembru 2020. To je bil čas, ko je bila Slovenija na vrhuncu drugega vala epidemije. Zaradi visokih covidnih dodatkov so nekateri takrat prejeli celo več kot 20.000 evrov bruto. Med 50 najbolje plačanimi jih je bila kar polovica iz UKC Ljubljana. Med 969 javnimi uslužbenci, ki so dobili več kot 10.000 evrov bruto, jih je bilo 383 iz največje slovenske bolnišnice, torej več kot tretjina.
Plače zaposlenih v javnem sektorju so sicer javni podatek. Tako so v preteklosti že večkrat presodila sodišča. Noben državni organ do sedaj ni imel težav z njihovim razkritjem. Toda v UKC Ljubljana so bili takrat prepričani, da zanje veljajo drugačna pravila. Čeprav jim je celo informacijski pooblaščenec odredil razkritje plač, so zoper odločbo vložili tožbo na upravno sodišče, o kateri še danes ni odločeno. Že več kot tri leta tako javnost ne more izvedeti, kateri zdravniki se redno uvrščajo na sam vrh seznama prejemnikov najvišjih plač.
Preberite še:
UKC Ljubljana skriva imena najbolje plačanih zdravnikov
Zakaj ne objavijo plač? Ker "bi bila ogrožena življenja pacientov".
UKC Ljubljana je javni zavod, ki je v lasti Republike Slovenije. V celoti se financira iz javnih sredstev. Samo v letu 2020 je šlo za covidne in druge dodatke k plačam 200 milijonov evrov dodatnega denarja.
Ob tem so številni opozarjali na sume neupravičenega izplačevanja dodatkov in druge domnevne nepravilnosti. Imena najbolje plačanih bi odgovorila tudi na vprašanje, ali so visoke dodatke prejemali tudi zdravniki, ki so med korona krizo delali pri zasebnikih, na UKC Ljubljana pa jih praktično ni bilo. Prav tako bi postalo jasno, ali so bili med prejemniki zdravniki iz oddelkov, ki so delali v omejenem obsegu ali pa so bili celo zaprti, ob tem pa niso imeli stikov s potencialno okuženimi z novim koronavirusom.
"Javnost se ima pravico seznaniti z informacijami o tem, kako tožnica, kot javni zavod, ki se financira iz javnih sredstev, porablja javni denar," so nam že leta 2021 pritrdili v uradu informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik.
V UKC Ljubljana, kjer so za pomoč najeli odvetniško pisarno, so začeli sodišče raje prepričevati, da gre pri tem vprašanju v resnici za reševanje življenj. Po njihovem bi bila v primeru javne objave plač njihovih zaposlenih ogrožena življenja pacientov.
Upravno sodišče namreč poizkušajo prepričati, da bi bili njihovi zaposleni "nedvomno deležni takšnih in drugačnih, predvsem negativnih odzivov okolice glede višine plače". "V javnosti bi bili nedvomno tudi stigmatizirani", vse to pa bi "ključno negativno vplivalo na izvrševanje delovnih nalog zaposlenih". "S tem bo v posledici ogroženo tudi življenje in zdravje ljudi, ki so nujno potrebni obravnave v ordinacijah tožeče stranke," trdijo v UKC Ljubljana.
Anonimiziran seznam 100 najbolje plačanih zaposlenih za december 2020 (Vir: UKC Ljubljana)
Preberite še:
Plačnim skrivalnicam v UKC Ljubljana ni konca
Že 27 mesecev ne uspejo sklicati obravnave
O tem, ali ima javnost pravico izvedeti, kolikšne plače so prejeli zdravniki, ali pa bi šlo pri razkritju plač res za njihovo šikaniranje, bi moralo odločiti upravno sodišče, kjer odločanje traja že mimo vseh razumskih rokov.
Informacijski pooblaščenec je aprila 2021 izdal odločbo, s katero je ugodil zahtevi necenzurirano.si. Dva meseca pozneje je UKC Ljubljana vložil tožbo. Sledili so odgovori in pripravljalne vloge. Nazadnje je sodišče septembra 2021 obe sprti strani vprašalo, ali bi želeli imeti glavno obravnavo. Informacijski pooblaščenec se ji je odpovedal, saj bi šlo le za formalnost. Upravno sodišče namreč v tej zadevo odloča na podlagi materialnega prava, morebitne nove dokaze pa bi po naših informacijah zavrnilo.
Toda v UKC Ljubljana so videli novo priložnost za zavlačevanje. Zahtevali so glavno obravnavo, ki je upravno sodišče v neverjetnih 27 mesecih oziroma več kot dveh letih ni uspelo sklicati. "Sodišče o zadevi še ni odločilo, ker obravnava veliko število nujnih in prednostnih zadev, zato konkretna zadeva še ni prišla na vrsto za reševanje," je pojasnila predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan.
Preberite še:
UKC Ljubljana: objava visokih plač bi ogrozila življenja
Tudi druge bolnišnice izgubljajo tožbe
V vmesnem času so sicer na upravnem sodišču obravnavali več v vsebinskem smislu enakih zadev. V vseh tožbah so odločili, da vodstva bolnišnic nimajo prav, ko plače skrivajo pred javnostjo.
Tako je eden od medijev od UKC Maribor zahteval razkritje plač med epidemijo. Javni zavod je to poskušal preprečiti s tožbo, vendar jo je lani poleti izgubil. Pri tem so v UKC Maribor uporabljali različne zvijače. Zatrjevali so, da niso mogli vedeti, ali je pritožbo res vložil medij, saj da ni bila podpisana in bi jo lahko vložil vsakdo. V tožbi pa so sodišče celo prepričevali, da ne razpolagajo s seznamom plač, čeprav so ga pred tem že posredovali informacijskemu pooblaščencu.
Tednik Mladina je medtem od UKC Ljubljana zahteval seznam 50 zaposlenih, ki so v času epidemije prejeli najvišje koronske dodatke. V naši največji zdravstveni ustanovi so vložili tožbo, ki pa so jo jeseni 2022 izgubili. Seznam je pričakovano razkril, da so največ dodatkov prejeli infektologi in anesteziologi.
Po naših podatkih je upravno sodišče enako odločilo tudi v drugih podobnih zadevah v preteklosti. Tudi zato nas je zanimalo, zakaj sodišče potrebuje toliko časa za odločanje. "Morebiten obstoj sodne prakse sam po sebi ni razlog, da bi se tožba obravnavala mimo vrstnega reda," nam je odgovorila predsednica upravnega sodišča v Ljubljani. To je sicer znano po velikih sodnih zaostankih. Do teh prihaja tako zaradi prostorske kot kadrovske problematike, ki jo želijo rešiti tudi s selitvijo v nove, večje prostore. Zanje je ministrstvo za pravosodje predvidelo do zdaj zapuščeno stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je kupilo konec lanskega leta, a se je posel v zadnjih dveh tednih sprevrgel v veliko afero.
Višje plače letos tudi za zdravniške rekorderje
Kljub temu, da je epidemija covid-19 in z njo povezano izplačevanje visokih dodatkov za mnoge le slab spomin, zaposleni v javnem zdravstvu še naprej zasedajo vrh seznama najbolje plačanih v javnem sektorju.
Oktobra 2023 je bilo med največjimi 50 prejemniki 15 iz UKC Ljubljana. Za redno delo, nadure, dežurstva in pripravljenost so prejeli med nekaj več kot 12 tisoč evrov in dobrih 15 tisoč evrov bruto. V to so sicer všteti še dodatni zaslužki za delo, ki so ga opravili za druge javne ustanove, kot je medicinska fakulteta v Ljubljani.
Tudi njihovi prejemki so se zvišali z zadnjimi dvigi zdravniških plač. Še oktobra 2022 so za delo v UKC Ljubljana prejeli v povprečju okoli 12 tisoč evrov, oktobra lani pa že skoraj 12.800 evrov.
