Iz ene od osnovnih šol v Škofji Loki prihaja vest o otroku astmatiku, ki naj bi imel težave zaradi nošenja zaščitne maske. Med poukom se je slabo počutil in dušil, vendar mu učiteljica ni dovolila sneti maske. Pri tem naj bi ga okarala in od njega zahtevala zdravniško potrdilo. Razburjeni starši so zato zanj zaprosili otrokovo zdravnico, a ga niso prejeli.
To so nam potrdili tudi v Zdravstvenem domu Škofja Loka. "Astma ni razlog, da otroci ne bi mogli nositi maske," je bila odločna pediatrinja dr. Mateja Jeranko iz otroške ambulante. Svojega stališča ni želela podrobneje pojasniti, temveč se je sklicevala na priporočilo sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, ki deluje v okviru slovenskega Združenja za pediatrijo. "Drži, sekcija je septembra lani dala takšno priporočilo, ki se ga morajo držati vsi pediatri," je pojasnil predsednik združenja dr. Matjaž Homšak.
Priporočilo je bilo dano v času, ko je vlada z odlokom zapovedala obvezno nošenje obraznih mask v šoli. Le nekaj dni pozneje je v javnosti odmevala zgodba o sedmošolki ene od osnovnih šol iz Velenja, ki naj bi imela težave z dihanjem zaradi nošenja maske. Govorice, da naj bi deklico na šoli silili k nošenju maske, čeprav naj bi bila astmatik in naj bi zato celo izgubila zavest, je takrat zanikala ravnateljica velenjske osnovne šole Gustava Šiliha Lilijana Lihteneker. Potrdila je, da je učenki postalo slabo, a ne zaradi maske.
"Od tedaj, ko je bilo izdano priporočilo, ni bilo nobenih novih podatkov, zaradi katerih bi ponovno razpravljali o tej problematiki," je dodal Homšak.
Maske pri astmatikih da, a obstajajo izjeme
Dejstvo je, da so ljudje s težjimi oblikami astme bolj ogroženi v času epidemije covid-19, saj pri njih obstaja večja verjetnost, da zbolijo za težjo obliko bolezni. Kljub temu o tem, ali morajo odrasli in predvsem otroci z astmo nositi maske, že od začetka izbruha virusa poteka burna razprava v javnosti. Posebej v zahodnih državah je ogromno število primerov, ko so ljudje zavračali nošenje maske v javnosti, saj da zaradi nje ne morejo dihati.
Drugačno mnenje imajo mednarodne zdravstvene organizacije. Tako v ameriškem Centru za nadzor nad boleznimi poudarjajo, da bi morali masko iz blaga nositi vsi starejši od dveh let. To velja tudi za otroke z astmo, vendar le v primeru, da je "astma dobro nadzorovana". Če imajo otroci težave z dihanjem v daljšem časovnem obdobju, pa naj jim starši kupijo obrazno masko iz blaga, ki omogoča lažje dihanje.
Enako meni dr. Matjaž Fležar s Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. "Pri astmatikih, ki imajo astmo urejeno, maska na dihanje ne vpliva," je pojasnil za revijo ABCzdravja. Opozoril je, da imajo tisti, ki imajo občutek, da ne morejo dihati, bodisi pregosto tkano masko bodisi maska preveč tesni. Toda hkrati je poudaril, da obstajajo izjeme. Na primer, ko ima nekdo občutek tesnobe oziroma čuti, da ne more vdihniti dovolj zraka. V takšnih primerih, priporoča, masko potisnemo pod nos in dihamo skozi nos. "Tako ne bomo nikogar okužili, če ne bomo ravno kihali ali kašljali," je pojasnil.
Astma je sicer najpogostejša kronična bolezen otrok in med tremi najpogostejšimi pri odraslih. Natančneje, prizadene približno 15 odstotkov otrok in od 10 do 12 odstotkov odraslih.
Novi pozivi k odpravi mask v šolah
Medtem se v javnosti pojavljajo novi pozivi k odpravi obveznega nošenja mask v šolah. V začetku tega tedna je skupina Starši za presojo obveznega nošenja mask, ki je v 14 dneh na družbenem omrežju Facebook pridobila več kot 1600 članov, vložila ustavno presojo "nošenja mask učencev in dijakov od 6. razreda do 4. letnika srednjih šol". Zahtevajo tudi začasno zadržanje izvajanje odloka, ki to predpisuje.
Zahtevi so priložili lastno "raziskavo o neželenih učinkih nošenja mask". Na podlagi ankete, ki jo je izpolnilo 335 ljudi, so ugotovili, da se "od stranskih oziroma neželenih učinkov najpogosteje pojavljajo glavobol (78 odstotkov vprašanih), razdražljivost (78 odstotkov) in nemir (79 odstotkov). Zaskrbljujoča sta utrujenost (89 odstotkov), manjši interes za šolske dejavnosti (82 odstotkov) in slabše pomnjenje (72 odstotkov)".
