Iskratel, največji slovenski proizvajalec telekomunikacijske opreme, bi lahko po manj kot desetih letih samostojne poti znova dobil nemškega (so)lastnika.
Menedžerji Iskratela, ki so leta 2009 skupaj z delavci prevzeli podjetje, se po naših informacijah že več mesecev pogovarjajo o njegovi prodaji oziroma o vstopu strateškega partnerja v lastništvo.
Kdo vse je v igri za nakup Iskratela in kako daleč so pogovori, odgovorni v Iskratelu ne razkrivajo. Kot tudi ne, ali je podjetje na prodaj zaradi bližajoče se krize in nestabilnih razmer na zanje zelo pomembnih vzhodnih trgih (Rusija, Ukrajina, Kazahstan ...).
Nemci kupujejo podjetja v težavah
Kot novi lastnik kranjskega podjetja, ki samo v Sloveniji zaposluje več kot 500 ljudi, se neuradno omenja sklad tveganega kapitala Bavaria Industries Group iz Münchna.
Nemci se specializirajo za kupovanje industrijskih podjetij, ki so zašla v težave, vendar imajo velik potencial za izboljšanje poslovanja. Po prihodu v podjetja uberejo že preizkušene metode - zniževanje stroškov in iskanje novih virov prihodkov.
Tudi zato se zaposleni v Iskratelu po naših informacijah bojijo prihoda novega lastnika, katerega glavni cilj bi bil dvig dobička.
Reimar Scholz, glavni izvršni direktor in ustanovitelj sklada, ima po lastnih navedbah veliko izkušenj v industriji informacijsko-komunikacijske tehnologije, v kateri deluje tudi Iskratel.
V zadnjih letih je Bavaria Industries Group prodala večino naložb. Trenutno upravlja manj kot 400 milijonov evrov premoženja, v svojem portfelju pa ima tri podjetja. Vsa so mnogo manjša od Iskratela in delujejo v drugih dejavnostih.
Na pojasnila nemškega sklada še čakamo.
Puljić: Iskratel se bo strateško povezoval
Da bi Iskratel lahko v kratkem dobil novega (so)lastnika, je potrdil tudi generalni direktor podjetja Željko Puljić.
"O vstopu strateškega partnerja v lastništvo skupine Iskratel se odvijajo pogovori, zato v tem trenutku še ne moremo posredovati podrobnejših informacij. Strateško partnerstvo sicer vidimo kot priložnost za nadaljnji razvoj in izpolnitev zastavljenih ciljev skupine," nam je pojasnil.
Informacije o prihodu novega lastnika v zadnjem času krožijo tako med zaposlenimi kot tudi med bankami upnicami. Tem Iskratel po podatkih s konca lanskega leta dolguje več kot 23 milijonov evrov.
Tudi sicer se skladi tveganega kapitala, kot je Bavaria Industries Group, ne zadovoljijo z manjšinskim deležem, ampak v naložbi zahtevajo najmanj večinski delež. To pomeni, da bi se morali menedžerji in delavci Iskratela odpovedati upravljavskemu nadzoru.
50 milijonov evrov vredno lastninjenje
Iskratel je bil v preteklosti dolgo v nemški lasti. Leta 1989 so njegovi tedanji lastniki navezali stike s Siemensom, ki je nato kupil malo manj kot polovico kranjskega podjetja.
Siemens, ki je Iskratelu prinesel nove trge in posle, je pozneje poskušal prevzeti lastniški nadzor v Iskratelu, a se je zaradi nasprotovanja menedžerjev raje umaknil in po 20 letih iz Kranja odkorakal s 25 milijoni evrov v žepu.
Toda to je bil le prvi korak. V zapleteni verigi poslov se je iz lastništva umaknila tudi Gorenjska banka, ki je bila do tedaj 26-odstotna lastnica Iskratela in je s prodajo svojega deleža zaslužila celo več kot Nemci.
To je bil del skrbno pripravljenega načrta, po katerem so lastništvo Iskratela prevzeli menedžerji in zaposleni, združeni v podjetju FinTel. Za Iskratel so plačali vsega dva milijona evrov. Skupni stroški prevzema, ki jih je nosil Iskratel, medtem presegajo 50 milijonov evrov.
Med največjimi posamičnimi lastniki so sicer Puljič, Mitja Jelnikar, Andrej Polenec, Andrej Svetina, Robert Kuzmič in Srečko Čebela.
Nove posle iskali v državah nekdanje Sovjetske zveze
Odhod Siemensa iz lastništva je sovpadal z začetkom gospodarske in finančne krize. V Iskratelu se je posledično zgodi kar 55-odstotni ali 63-milijonski upad prihodkov od prodaje. V podjetju, ki je prešlo v last zaposlenih, so množično odpuščali in zniževali plače. V zadnjih letih se je poslovanje Iskratela stabiliziralo.
Iskratel je sicer izgubljal posle v Sloveniji in jih nadomeščal s projekti v Rusiji, Ukrajini, Turkmenistanu in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Pri odpiranju vrat na tuje trge jim je poskušala pomagati tudi država oziroma gospodarska diplomacija.
V zadnjih letih je bil glavni ambasador Iskratela in njegovih poslovnih interesov nekdanji minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je Puljića lani predlagal tudi v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. V zadnjem času naj bi se vodstvo Iskratela po nekaterih informacijah precej zbližalo z Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo.
Najnižji EBITDA v zgodovini
V lanskem letu so prihodki od prodaje skupine Iskratel upadli za skoraj osem odstotkov na nekaj manj kot 89 milijonov evrov. "Zaradi upada nafte in devalvacije valut na ključnih trgih so naši kupci vlagali bolj previdno. Iz tega razloga prodaja na vzhodnih trgih še vedno ni na taki ravni kot nekoč," so navedli v letnem poročilu 2017.
Bolj problematičen je bil denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki je sploh ključen kazalnik poslovanja in kaže, koliko denarja ostane za odplačilo dolgov, dividende in naložbe. V lanskem letu je znašal nekaj več kot šest milijonov evrov, kar je ena od najnižjih vrednosti v zgodovini Iskratela.
Letos načrtujejo višje prihodke
V letošnjem letu naj bi dosegli nekoliko boljše rezultate.
"Leto 2018 bo skupina Iskratel sklenila z višjimi prihodki od prodaje v primerjavi z letom prej, in sicer v višini dobrih 102 milijona evrov, ter nekoliko višjim dobičkom. Natančnejši podatki pa bodo znani v začetku prihodnjega leta," so pojasnili v Iskratelu. Ob koncu letošnjega leta naj bi bilo 939 zaposlenih, kar je 67 več kot leto prej.
Iskratel je sicer nedavno najel novo 15-milijonsko posojilo pri SID banki, ki bo zapadlo leta 2030, nanj pa bo plačeval obrestno mero 6-mesečni Euribor z 1,9-odstotnim pribitkom. Med večjimi bankami upnicami so še NLB, Gorenjska banka, Abanka in Banka Celje.
Bo sodišče oprostilo nekdanje vodilne v Iskratelu?
Zaradi domnevno spornega lastninjenja Iskratela so gorenjski kriminalisti ovadili nekdanje vodstvo družbe in Gorenjske banke. Prvi naj bi poceni prevzeli podjetje, drugi pa na njegov račun neupravičeno zaslužili 20 milijonov evrov.
Po naših informacijah sta med ovadenimi upokojeni glavni direktor Iskratela Andrej Polenec in nekdanji finančni direktor Metod Zaplotnik. V vrstah Gorenjske banke sta ovadena nekdanja člana uprave Gorazd Trček in Srečko Korber. Zaradi zlorabe položaja jim grozi do osem let zaporne kazni.
Na specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da so zoper omenjene tudi že vložili zahtevo za sodno preiskavo. Toda sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo, na kar je tožilstvo junija letos vložilo pritožbo. "Odločitve sodišča še nismo prejeli," so dodali.
Če bo tožilstvu uspelo dokazati oškodovanje Iskratela, bo vračilo povzročene škode verjetno terjalo kar od banke in že omenjenega podjetja FinTel, v katerem so lastniki štirje menedžerji Iskratela in 200 zaposlenih.
V Iskratelu so v preteklosti poudarjali, da 50-milijonsko izplačilo starih lastnikov ni imelo večjega vpliva na poslovanje in da so menedžerji in delavci za Iskratel plačali realno tržno ceno.
Tudi nekdanja bančnika sta zagotavljala, da so bile transakcije izvedene korektno, da pri njih ni bil nihče oškodovan, da ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje in da nihče ni dobil protipravne premoženjske koristi.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
