"Ni vse v ukrepih, ampak v kulturnem okolju, v katerem se izvajajo. Ljudje na teh območjih se ukrepov preprosto ne držijo. To je drugačna kultura. Imamo kazni, vendar nimamo nadzora in to se izkorišča," je Bojana Beović, vodja vladne strokovne skupine za covid-19, lani decembra za hrvaški Jutarnji list pojasnjevala, zakaj se epidemija v Sloveniji ne umirja.
Beovićeva ni edina članica vladne ekipe, ki je razloge za razmah epidemije videla v "kulturnih razlogih". Lani poleti je vladni govorec Jelko Kacin ljudi opozarjal, naj na družinske piknike "ne vabijo ljudi iz različnih kulturnih ali pa nacionalnih okolij". V mislih je imel prebivalce nekdanjih jugoslovanskih republik. Ti se po prepričanju ne tako majhnega števila ljudi v Sloveniji zaradi značilnosti lastne "kulture" manj držijo ukrepov kot recimo ljudje v državah severne in zahodne Evrope.
Toda statistike okužb v zadnjih dneh tega ne potrjujejo. Ravno nasprotno, medtem ko v Sloveniji epidemija dobiva nov razmah, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji število okuženih pada. Na Hrvaškem, kjer je bilo stanje še sredi decembra med najslabšimi v Evropi, v teh dneh v povprečju beležijo "le" dobrih dvesto novih okužb dnevno. Po kriteriju dnevnega števila novih okužb v zadnjih sedmih dneh na milijon prebivalcev ima Hrvaška peto najboljšo epidemiološko sliko v Evropi.
Na Hrvaškem upada tudi število hospitaliziranih in umrlih. Včeraj je bilo v bolnišnični oskrbi 1921 obolelih s covid-19. Glede na razmerje v številu prebivalcev bi jih moralo biti v Sloveniji 950. Trenutno jih je približno 1.200. Epidemija je do zdaj na Hrvaškem, ki ima 4,1 milijona prebivalcev, zahtevala 4.000 življenj, v Sloveniji, ki jih ima dva milijona, pa 3.000. Od Hrvaške je Slovenija boljša le v številu testov na milijon prebivalcev.
Vse to je Hrvaški uspelo, četudi je javno življenje zapirala pozneje kot Slovenija, ki je v "lockdownu" že od druge polovice oktobra. Na Hrvaškem so konec novembra zaprli gostinske lokale, restavracije in fitnese. Takrat so omejili tudi zbiranje ljudi, v prvi polovici decembra pa v šolah uvedli pouk na daljavo. Že s ponedeljkom se bodo na Hrvaškem v šole vrnili učenci nižjih razredov osnovnih šol in maturantje.
"Prekuženost je pomembna, ampak v tem trenutku verjetno ne bi mogla povzročiti tako hitrega padca epidemije, saj je trenutno število dnevno okuženih za skoraj 90 odstotkov nižje od rekordnega števila. Ob prekuženosti bi imeli počasnejši, bolj linearni padec okužb. To, kar imamo zdaj, je verjetno rezultat ukrepov," pojasnjuje epidemiolog in član znanstvenega sveta hrvaške vlade Ozren Polašek.
Minister za zdravstvo Vili Beroš se je pred dnevi državljanom zahvalil, ker spoštujejo epidemiološke ukrepe.
Medtem Slovenija vse bolj postaja otok med državami, kjer je epidemiološka slika boljša. Pred nami so vse sosednje države. Madžarska in Avstrija sta tako le malenkost slabši od Hrvaške. Še najslabša med njimi je Italija, kjer se je povprečno na dan v zadnjem tednu dni okužilo 276 ljudi na milijon prebivalcev – trikrat manj kot v Sloveniji. Število okužb upada tudi v Srbiji, kjer pa je število dnevno novookuženih večje kot na Hrvaškem.
Slovenija je tako z 821 povprečno dnevno okuženimi v zadnjem tednu na milijon prebivalcev trenutno četrto najslabša v Evropi. Na prvem mestu je Irska (1.100), sledijo ji Češka (1.050), Portugalska (850) in Slovenija. Za nami so s približno dvesto manj dnevno okuženimi na milijon prebivalcev Švedska in Španija, nato še Litva, Latvija, Estonija in Slovaška. Daleč najboljšo epidemiološko sliko v Evropi ima Grčija.
Zakaj je Slovenija že več mesecev med največjimi "bolniki Evrope", med pristojnimi ne ve nihče. "Ne vem odgovora, enostavno ne poznam odgovora in ga ne znam dati – kaj je tisto, kar pri nas dejansko ne učinkuje, ne deluje," je včeraj priznala Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Raziskovalci Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, ki so pregledali podatke o mobilnosti Slovencev, sicer ugotavljajo, da se je spomladi mobilnost ljudi v Sloveniji zelo zmanjšala, v drugem valu pa je ves čas večja. Poudarili pa so, da se je mobilnost v povezavi z delovnimi mesti zmanjšala za 30 odstotkov, povezana z drugimi opravki pa za polovico.
