Darko Majhenič, dosedanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ni dobil novega mandata na čelu elitne enote kriminalistične policije. Na policiji so namreč danes potrdili, da generalna direktorica policije Tatjana Bobnar na razpisu za direktorja NPU ni izbrala nikogar od kandidatov, ki so se uvrstili v ožji izbor.
To pomeni, da bo morala policija razpis ponoviti, Majhenič pa bo NPU kot vršilec dolžnosti direktorja vodil do konca junija oziroma do imenovanja naslednika.
Majheničev neuspeli naskok na nov mandat na čelu NPU ni presenečenje. Takšen razplet razpisa smo namreč napovedali že decembra. Že tedaj se je namreč v krogih blizu policije kot resna omenjala možnost, da Bobnarjeva po zaslišanju kandidatov ne bo izbrala nikogar. Takrat so med petimi kandidati v ožjem izboru ostali trije, ki so izpolnjevali pogoje. Ob Majheniču sta bila to še:
- Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi (GPU), in
- Igor Lambergar, namestnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Kaj je odneslo Majheniča?
Po naših informacijah Majhenič novega mandata ni dobil zaradi več razlogov. Prvi je povezan z ugotovitvami upravnega nadzora, ki ga je lani jeseni na NPU opravil direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve.
Te razkrivajo, da je bil NPU najaktivnejši leta 2014, torej v prvem letu Majheničevega mandata, ko je obravnaval kar 139 kaznivih dejanj. Tej številki se je približal le še leta 2016, ko je preiskoval le osem kaznivih dejanj manj (131). Lani jih je NPU obravnaval le še 48, torej dve tretjini manj kot v letu dni pred tem. Take smernice nakazujejo podatki o skupni višini škode, povzročene s kaznivimi dejanji, zaradi katerih je NPU v posameznih letih ali vlagal ovadbe ali jih dopolnjeval.
Furlan: Policija daje premalo pobud za finančne preiskave
Čeprav je Majhenič poudarjal, da je bil njegov mandat "uspešen, rezultati dela pa zelo dobri", imajo precej slabo mnenje o "neoptimalnem" sodelovanju s policijo in NPU tudi na specializiranem državnem tožilstvu (SDT). To je v letnem poročilu o delu v lanskem letu, ki je pred dnevi prišlo v državni zbor, poudarilo, da prejme premalo pobud od policije pri finančnih preiskavah.
"Predkazenski postopki trajajo v nekaterih primerih predolgo," je posebej opozoril vodja SDT Harij Furlan. "Državni tožilci SDT kljub posredovanju več urgenc za pospešitev postopka tudi po preteku enega leta od posredovanja kazenske ovadbe v preveritev pogosto dobijo odgovor, da zaradi preobremenjenosti in dela z drugimi prednostnimi zadevami posamezna kazenska ovadba na policiji še ni prišla na vrsto za obravnavo, zato tožilec ne more sprejeti odločitve o zadevi," je poudaril Furlan.
Pri tem je Furlan posebej poudaril, da bi moral vodja SDT presoditi, katere zadeve bi moral preiskovati NPU, ne pa, da to počne njegov direktor. To zdaj ni mogoče zaradi zakona o organizaciji in delu policije. "Vodja SDT sicer lahko poda predlog, a je končna odločitev prepuščena direktorju NPU," ugotavlja Furlan.
Zakaj šef NPU sam odloča, kaj bo preiskoval?
"Zaradi navedenega se v praksi pogosto dogaja, da najbolj zahtevnih zadev, ki jih sicer obravnava SDT, ne rešuje NPU. Smotrno bi bilo, da bi tudi NPU dobil katalog kaznivih dejanj kot tožilci, s čimer bi direktorju NPU preprečili arbitrarno odločanje o tem, katere zadeve bi reševal," je še opozoril Furlan.
Ena od takih zadev je na primer preiskava zadeve Teš 6, ki je ni vodil NPU, ampak so jo od začetka do konca pripeljali kriminalisti Policijske uprave Celje. SDT, ki je lani ovadil 348 oseb, od tega 18 pravnih oseb in tri mladoletnike, je sicer lani policijo v 258 primerih zaprosil za dopolnitev ovadb.
Vse to tožilstvu otežuje uresničevanje strateških prednostnih nalog, ki so usmerjene v pregon bančnega in gospodarskega kriminala, pranja denarja in korupcije v zdrastvu. Že dlje časa se namreč pojavljajo pomisleki, da se NPU vedno manj ukvarja z največjimi zadevami, zaradi katerih je bil pred slabim desetletjem tudi ustanovljen, namesto teh pa je začel prevzemati zadeve, ki bi jih morale voditi druge policijske uprave.
Prav tako generalne direktorice policije ni prepričal Majheničev načrt, ocenila naj bi ga kot premalo ambicioznega. Sploh v luči njenih namer po temeljiti prevetritvi in povečanju učinkovitosti policije. To je mogoče razbrati tudi iz današnjega pojasnila policije. "Generalna direktorica od novega direktorja NPU pričakuje ambicioznejši pristop in posebej izkazano visoko motiviranost za pregon najzahtevnejših oblik kriminala," so poudarili na policiji.
Nov razpis bo od začetka do konca vodila Bobnarjeva
Še en razlog za nezaupnico Majheniču pa je dejstvo, da so na policiji postopek za objavo aktualnega razpisa začeli, še preden je vlada Bobnarjevo v začetku decembra imenovala za generalno direktorico policije s polnim mandatom.
"Generalna direktorica policije je opravila razgovore z vsemi tremi kandidati, ki jih je uradniški svet ocenil kot primerne za novega direktorja NPU. Po tehtnem premisleku se je odločila, da ne izbere nobenega od njih, četudi jim priznava strokovnost," so pojasnili na policiji.
Posebno komisijo uradniškega sveta, ki je pregledala prijave, je vodil predsednik policijskega sindikata Radivoj Urošević. "Opravili smo presojo kandidatov. To, da na koncu ni bil izbran nihče, se ni zgodilo ne prvič ne zadnjič v državni upravi. Še zdaleč ni pravilo, da bi na razpisu nekdo moral biti izbran," je pojasnil Urošević.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
