Zakaj je bil obsojen nekdanji prvi mož Nove KBM

Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je bil včeraj obsojen na pet mesecev pogojne zaporne kazni. Okrožno sodišče v Murski Soboti mu jo je izreklo zaradi dveh žaljivih obdolžitev Vesne Rožanc, nekdanje pooblaščenke za preprečevanje pranje denarja v Novi KBM.

V sodbi je zapisalo, da je Hauc z navedbami v prikazu nasprotnih dejstev, septembra 2017 objavljenem na Siol.net, "raznašal nekaj, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu" Vesne Rožanc. Nekdanjemu bančniku ne bo treba v zapor, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Izginulo poročilo za Banko Slovenije

Gre za epilog spora, ki ga je sprožilo naše razkritje, da je Nova KBM v času Aleša Hauca pred Banko Slovenije prikrila poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranje denarja.

Poročilo je aprila 2014 pripravila Vesna Rožanc. V dokumentu je opozarjala tudi na visoke dvige gotovine z računov banke v njenih poslovalnicah v Novi Gorici, ki so jih odpirali italijanski državljani. Nekateri od teh so bili povezani tudi z italijansko mafijo.

Takrat nam je Vesna Rožanc potrdila, da je upravo banke na te transakcije neuspešno opozarja že več mesecev. "Upravo banke sem opozorila, da bi morala od strank zahtevati izjavo o izvoru sredstev. Odgovorili so mi, da je ne bomo uvedli, ker bi to škodilo komercialnim interesom banke," je pojasnila.

A uprava na čelu s Haucem je ostajala gluha za opozorila. Še več, spomladi leta 2014 je Vesno Rožanc razrešila s položaja pooblaščenke, nato pa je banko morala zapustiti. Za nekaj časa se je za njenim poročilom celo izgubila vsaka sled.

Kaj je zapisal Aleš Hauc?

Neuspešno so ga želeli pridobiti tudi inšpektorji Banke Slovenije, ki je leta 2015 mariborski banki zaradi pomanjkljivega nadzora nad preprečevanjem pranja denarja izrekla prvo izmed treh odločb.

"Rečeno je bilo, da ga sploh nisem naredila," je poudarjala Vesna Rožanc. Vmes je Primož Britovšek, nekdanji izvršni direktor, ki ga je v Novo KBM pripeljal Hauc, od nove pooblaščenke zahteval izdelavo novega poročila. Okoliščine takratnih dogajanj še vedno preiskuje tudi policija.

Takoj po objavi našega prispevka se je odzval Hauc. V prikazu nasprotnih dejstev je Vesni Rožanc ob "neresničnih izjavah", ob katerih da je "pozabila predvsem na nekaj dejstev", očital še:

1. "Rožančeva ni bila na Novi KBM v službi zgolj zato, da bi opozarjala upravo, kot to tako rado poudarja v svojih izjavah, ampak da bi tudi kaj naredila, da bi bil sistem preprečevanja pranja denarja v Novi KBM boljši in transparentnejši."
2. "Zgolj z opozorili upravi – po njenem – se je postavljala nad upravo banke, kar je ves čas počela, ne spomnim pa se, da bi hkrati z opozorili predlagala tudi sklepe upravi z vsebinskimi aktivnostmi, ki jih je treba izvesti za odpravo pomanjkljivosti sistema PPDFT, kar je bilo izključno njeno delo, ona pa zato tudi (dobro) plačana."
3. "Tega seveda po mojem mnenju ni počela, bolj vztrajna pa je bila pri zahtevah po še višji plači, ki je bila vsakokratna tematika najinih številnih srečanj, ki so bila veliko bolj pogosta, kot trdi ona. Večkrat sem jo opozoril, naj spremeni svoj način dela v skladu s prej navedenim, vendar mojih navodil ni upoštevala."

Kaj pomeni, da je sodišče dalo prav Rožančevi

Zaradi teh zapisov je Vesna Rožanc proti Haucu, ki je enake očitke pozneje ponovil tudi za nekatere druge medije, vložila tožbo zaradi žaljive obdolžitve.

Zdaj ji je prav dalo tudi sodišče. A Haučeva obsodba na prvi stopnji je le kamenček v mozaiku zgodbe o tem, kako so v Novi KBM očitno namenoma prikrivali pomanjkljivosti v mehanizmih za nadzor nad preprečevanjem pranja denarja. Sumi italijanskega pranja denarja v Novi KBM so namreč že v prejšnjem mandatu začeli zanimati tudi državni zbor, natančneje parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Jani Moederndorfer (SMC).

Čeprav tej ni uspelo zaslišati Hauca, je nekdanji prvi mož Nove KBM pričal pred drugo preiskovalno komisijo, ki je ugotavljala zlorabe v bančnem sistemu (vodil jo je poslanec SDS Anže Logar). Tam je Hauc navedel več trditev, ki jih sodba okrožnega sodišča v Murski Soboti postavlja na laž.

Že takrat je Moederndorfer napovedoval ovadbo zoper Hauca zaradi krivega pričanja. Ali jo je vložil, nam pri poslancu včeraj ni uspelo preveriti.

Bo Hauc spet moral v državni zbor?

Že maja lani, ob koncu dela komisije, ki jo je vodil, pa je Moederndorfer predlagal nadaljevanje preiskave, ki bi se po njegovem morala osredotočiti tudi na Hauca. V tem sklicu Moederndorfer vodi parlamentarno komisijo, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, zaradi česar bi lahko Hauc znova prejel poziv na zaslišanje.

To bi lahko čakalo tudi Primoža Britovška, ki ga je prejšnja Moederndorferjeva preiskovalna komisija zaslišala lani spomladi. Odgovorom na večino vprašanj se je izognil, saj je dejal, da mu zdajšnja uprava Nove KBM kljub njegovi prošnji ni dala odveze molčečnosti.

Kot priča je bil Britovšek vabljen tudi na sodišče v zadevi Rožanc-Hauc, a se je tudi tam pri izogibanju odgovorom skliceval na isti razlog. Tako sodišču ni uspelo izvedeti, kakšna je bila vloga Britovška pri prikrivanju poročila Banke Slovenije. Nanj je namreč del odgovornosti poskušal prevaliti tudi Hauc, Britovšek pa je bil večji del leta 2014 (in pozneje) pristojen za področje preprečevanja pranja denarja.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net