V začetku leta so v javnosti močno odmevali prizori dolgih vrst ljudi, predvsem starejših, ki so pred Zdravstvenim domom Ljubljana v zgodnjih jutranjih urah čakali na osebnega zdravnika. Sprožile so se razprave o pomanjkanju in (pre)obremenjenosti družinskih zdravnikov, ki veljajo za prvo črto obrambe zdravstva. Ti so opozarjali, da delajo preveč, za kar so preslabo plačani, omejene možnosti pa imajo pri dodatnem zaslužku.
Toda družinska medicina v Sloveniji ima očitno še eno veliko težavo, zaradi katere trpi dostopnost do osnovnega zdravstva. Zdravniki v javnih zdravstvenih domovih namreč v povprečju delajo manj kot njihovi kolegi, zaposleni pri koncesionarjih, torej zasebnikih.
To dokazujejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki so od letos javni. Kot prvi jih objavljamo na necenzurirano.si. Gre za evidence o opravljenih obravnavah, ki jih pošiljajo izvajalci zato, da jim zavod te zdravstvene storitve obračuna. V teh podatkih je za vsakega od skoraj 1.100 družinskih zdravnikov v Slovenijo posebej navedeno, koliko obravnav so imeli vsak posamezen dan v obdobju od julija do decembra lani.
Preberite še:
Rekordi zasebnih klinik, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnic
Ogromne razlike med zdravniki v istih domovih
Poglejmo najprej, kakšno je stanje. V javnih zdravstvenih domovih v Sloveniji tako dela okrog 740 družinskih zdravnikov, od tega jih je slaba tretjina tam le delno, od 10- do 99-odstotno zaposlena. Ti skupaj sestavljajo okoli 640 timov, v katerem je še srednja oziroma diplomirana medicinska sestra. Pri koncesionarjih deluje nekaj več kot 300 zdravnikov, ki tvorijo 280 timov.
Kakšna je razlika v njihovi obremenjenosti? Iz podatkov je razvidno, da družinski zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, v povprečju opravijo vsaj deset odstotkov manj obravnav kot njihovi kolegi iz vrst zasebnikov. To v praksi pomeni, da imajo vsak mesec več deset tisoč manj pregledov oziroma stikov s pacienti. V številkah:
1) Družinski zdravniki v javnih ustanovah so tako decembra lani v povprečju zabeležili 1.080 obravnav. Njihovi kolegi pri zasebnikih so jih opravili nekaj manj kot 1.200. Pri tem je že upoštevana različna velikost timov.
2) Med družinskimi zdravniki so velike razlike v storilnosti tudi znotraj posameznih zdravstvenih domov. V vseh je mogoče najti zdravnike, ki so obremenjeni prek vseh meja. V istem času so namreč obravnavali nekajkrat več pacientov kot ostali. Medtem so nekateri zdravniki na Ptuju, v Škofji Loki in Gornji Radgoni v zadnjem mesecu lanskega leta zabeležili tudi po manj kot 500 obravnav pacientov. To je manj kot 25 na dan. V to statistiko so všteti tudi posveti prek telefona ali elektronske pošte, ki zahtevajo precej manj časa.
Preberite še:
Nov glavobol za Bešič-Loredana: zdravstveni TEŠ6 na Golniku
Gre sistem na roke koncesionarjem?
Od kod takšna razlika? Po besedah dr. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, je težava v sistemu.
"Osnovni razlog za to je, da koncesionarji prosto razpolagajo s sredstvi, ki jih prejmejo od ZZZS. Sami si organizirajo ekipe in delegirajo delo. Lahko zaposlijo tudi dodaten kader, odgovarja Muževič. "Medtem so v javnih zavodih neverjetno omejeni pri tem, kako bodo razporedili obremenitve. Koncesionar, ki se opredeli za več pacientov, ima posledično tudi več prihodkov," poudarja sogovornik. Tako je vprašanje tudi, ali je zaposlenim v javnem zdravstvenem domu v interesu zabeležiti vse, kar naredijo.
Stanje je najslabše v Ljubljani. Na direktorico tamkajšnjega zdravstvenega doma Antonijo Poplas Susič že nekaj časa letijo kritike o slabem upravljanju in problematičnih odnosih med zaposlenimi. Zdravstveni dom Ljubljana je tako v zadnjih dveh letih po podatkih ZZZS zapustilo 47 družinskih zdravnikov, ki so imeli še konec februarja letos opredeljenih več kot 27.000 pacientov. Toliko ljudi še ni izbralo oziroma našlo novega osebnega zdravnika.
Pričakovati bi bilo, da zato posledično večina preostalih zdravnikov v Ljubljani dela nad svojimi zmožnostmi. Toda temu, sodeč po podatkih, ni tako. Res je, da del zdravnikov nadpovprečno veliko dela. Obenem je veliko zdravnikov na dolgotrajni bolniški, kar je verjetno vsaj deloma posledica slabih razmer za delo, nekateri zdravniki pa delajo celo nekoliko manj kot v drugih zdravstvenih domovih. Še vedno pa imajo v Ljubljani v povprečju okrog 2.500 opredeljenih pacientov, s čimer državno povprečje presegajo za sedem odstotkov.
Preberite še:
Zamenjali šefa radiologov, nova razkritja spornih izplačil
Kje zdravniki največ delajo? In kje najmanj?
Kako je to mogoče? Po besedah Muževiča je to popolnoma logično. "Bolj ko si obremenjen, v večji meri moraš triažirati svoje delo. V Ljubljani zdravniki nadomeščajo še tri svoje kolege, ki manjkajo. Zato se bolj ukvarjajo z zahtevnimi primeri in manj z enostavnimi. ZZZS obračunajo manj storitev, ki pa so bolj pomembne za paciente," je pojasnil. To se v praksi kaže tudi v zvonjenju telefona v prazno in večdnevnem neodzivanju na elektronska sporočila.
V ZD Ljubljana opozarjajo, da so množični odhodi posledica velikega priseljevanja in povečanja prebivalstva na širšem območju Ljubljane. V času epidemije covid-19 je sistem dokončno odpovedal. Poročali smo že, da je direktorica Poplas Sušič petinsko zaposlena v svoji zasebni ambulanti, s čimer ohranja zdravniško licenco in prejema dodatno plačilo. A to je očitno le formalnost. Tam namreč po podatkih ZZZS opravi le nekaj deset obravnav na mesec.
Tudi sicer dogajanje v nekaterih večjih zdravstvenih ustanovah kaže:
- da gre razloge za večjo ali nižjo učinkovitost iskati v njihovem upravljanju in
- da so razlike pri obremenjenosti zdravnikov zelo velike.
Tako je v Zdravstvenem domu Žalec decembra lani vsak družinski zdravnik v povprečju obravnaval skoraj 1.500 pacientov, nekateri celo več kot 2.000. Navzgor izstopajo tudi domovi v Radljah ob Dravi, Šentjurju, Murski Soboti, Ljutomeru in Ilirski Bistrici.
V istem obdobju je vsak družinski zdravnik v Kranju v povprečju obravnaval manj kot 900 pacientov, na Bledu pa le okoli 750. Pri tem število opredeljenih pacientov ne igra velike vloge, saj se oba zdravstvena domova gibljeta okrog državnega povprečja.
Preberite še:
Pri Bojani Beović ne preiskujejo spornih ravnanj zdravnikov
Kaj je rešitev: boljše upravljanje domov, dvig normativov ...?
Precej višje številke dosegajo zasebne ambulante, ki so se usmerile v družinsko medicino. V Zdravstvenem centru Aristotel, ki ga je leta 2021 kupila Vzajemna, so imeli trije družinski zdravniki v povprečju več kot 1.500 obravnav. Podobno je s podjetjem Studio R, ki je v lasti Gorazda Pereniča, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo. V ambulantah v Komendi, Horjulu in na Vrhniki nekateri zdravniki opravijo tudi po več kot 2.000 obravnav. Obema je skupno, da imajo njihovi zdravniki neprimerljivo več opredeljenih pacientov, tudi za 50 odstotkov več od povprečja države.
"V Zdravstvenem domu Ljubljana je bilo na voljo 18 specializacij družinske medicine, vendar se ni prijavil nihče. Po vsej državi je bilo več kot 80 prostih mest, a je slika podobna. Zakaj ne? Ker jih pravila zavezujejo k temu, da morajo najmanj štiri leta delati v tistem zdravstvenem domu. Bolj proste roke imajo pri nacionalnem razpisu, kjer so na 13 prostih mest dobili 14 prijav. Protislovno je to, da bo eden od njih celo ostal brez specializacije," opozarja Muževič.
Država je sicer pred štirimi leti ugodila zahtevam zdravniških sindikatov in znižala normativ opredeljenih pacientov, nad katerim lahko posamezni zdravnik zavrne nove paciente. Leta 2019 je namreč tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder glavarinske količnike, ki so bili pred tem določeni v intervalu od 1.900 do 2.800, znižal na 1.895. Muževič je prepričan, da bi ponovni dvig teh količnikov uničil poklic.
