Za koga sin vplivnega odvetnika kupuje vinsko klet na Obali?

Za VinaKoper, eno od največjih vinskih kleti pri nas, po naših informacijah največ ponuja ljubljanska družba BSL. Njen končni lastnik prihaja iz Švice, vodi pa jo Andrej Toš mlajši, sin vplivnega odvetnika, ki je v zadnjem času najbolj znan kot odvetnik srbskega tajkuna Miodraga Kostića.

To je razplet današnjih pogajanj za nakup 50-odstotnega deleža v podjetju Adriafin, ki ima v lasti večinski delež VinaKoper. Po naših informacijah je bilo v pisarno odvetnika Stojana Zdolška vabljenih pet izbranih ponudnikov, ki so imeli možnost izboljšati svojo prvotno ponudbo.

Na koncu naj bi cena presegla štiri milijone evrov, kot zadnji pa naj bi v pisarni ostal Andrej Toš mlajši. Več med seboj nepovezanih virov nam je povedalo, da v ozadju Toševe ponudbe v resnici stoji družba MK Group Miodraga Kostića, ki je v zadnjih letih na prevzemnem pohodu po slovenski Obali. Tega ni mogoče uradno preveriti. 

Kdo vse je kupoval vinsko klet

Za VinaKoper so se danes po naših informacijah spopadli:

- družba Metalka Commerce, ki jo obvladuje poslovnež Marjan Pišljar, pred kratkim pa je za milijon evrov kupila mariborsko vinsko klet Vinag;

- podjetje The Palm Capital, katerega končni lastnik ima sedež v Dubaju. Za njim naj bi stal znani primorski igralničar Mitja Peternel, ki ima na Obali v lasti Casino Portorož in Casino Riviera;

- družba BSL, ki je lastnica garažne hiše pod Trgom republike v Ljubljani, vlaga pa tudi v številne druge nepremičninske naložbe. Vodi jo Andrej Toš mlajši. Končni lastnik BSL pa je podjetje FC Meinrat Holding s sedežem v Švici;

- avtohiša Sawal iz Postojne, zastopnica za prodajo vozil znamke Opel v Sloveniji. Podjetje, ki je v lasti Valterja Šajna, ima 30-odstotni tržni delež in letno ustvari okoli 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje;

- zadruga Vinska Klet Goriška Brda, ki jo vodi Silvan Peršolja in je v lasti briških vinogradnikov. Člani zadruge imajo več kot tisoč hektarjev vinogradov, na katerih letno pridelajo več kot šest tisoč ton grozdja. Zaposlenih ima več kot 100 ljudi.

Vprašanja o izvoru kupnine

V zadnjem obdobju, ko prodaja VinaKoper prehaja v sklepno fazo, naj bi nekateri ponudniki začeli uporabljati tudi nizke udarce, s katerimi poskušajo tekmece izločiti iz igre. Prodajalce opozarjajo na vprašljiv izvor njihovega financiranja.

Največ očitkov naj bi letelo na podjetje The Palm Capital, ki naj bi v prvi fazi za VinaKoper ponudil največ. Njegov lastnik prihaja iz Dubaja, ki je priljubljeno pribežališče slovenskih menedžerjev. Tja se je, vsaj uradno, preselil tudi igralničar Mitja Peternel, ki je po lastnih navedbah edini lastnik dubajskega podjetja.

Da bi ovrgel dvom o izvoru sredstev in se obdržal v boju za VinaKoper, je moral Peternel po naših informacijah predložiti celo jamstvo banke Addiko. Tega Peternel ni komentiral. Potrdil je le, da so ga iz odvetniške pisarne Zdolšek povabili na današnja pogajanja.

Kdo bi financiral posel, ni želel razkriti, saj da so zasebno podjetje. "Vsa nakazila gredo prek transakcijskega računa, ki ga imamo v Sloveniji," je povedal Peternel. V minulem letu si je sicer podjetje The Palm Capital pri neimenovanih osebah izposodilo nekaj manj kot 2,7 milijona evrov, od tega pa skoraj polovico že posodilo naprej.

Briški vinogradniki ponujajo premalo

Na pogajanja so povabili tudi Vinsko klet Goriška Brda, ki je po naših informacijah za VinaKoper sprva oddala eno od nižjih ponudb. Njen prvi mož Silvan Peršolja je včeraj potrdil, da se bodo udeležili pogajanj. Koliko ponujajo, ni želel razkriti.

Iz njegovih pojasnil pa je razvidno, da so drugi oddali (pre)visoke ponudbe, ki jih briški vinogradniki niso bili pripravljeni izenačiti. Zaveda se, da je nakup VinaKoper verjetno zadnja priložnost za konsolidacijo domače vinarske dejavnosti, vendar ne bodo brezglavo silili v nakup, saj jih lahko en napačen korak stane preveč.

Poudaril je, da je vinarski posel težaven, kjer je težko zaslužiti vsak evro, še posebej ko tekmuješ na tujih trgih, kjer poleg kakovosti šteje cena. "Gre za tek na dolge proge," je dejal Peršolja. "Pri oddaji ponudbe smo upoštevali sinergije, ki bi jih imeli pri nabavi in skupnem nastopu na trgu. Ponudba je odraz realnega stanja," je pojasnil.

Zakaj bi bili torej drugi ponudniki, ki se ne ukvarjajo s prodajo vina, pripravljeni plačati bistveno več? "Ne vem," je odvrnil Peršolja.

Država lahko zaustavi prodajo neželenemu kupcu

V finalu tekme za VinaKoper so se torej spopadli ponudniki, katerih osnovna dejavnost so nepremičninski in drugi posli.

Družba trenutno upravlja skoraj 600 hektarjev prvovrstnih vinorodnih zemljišč, razdeljenih na 10 večjih vinogradov. Ti so na nekaterih atraktivnih lokacijah: na Debelem rtiču, v Škocjanu pri Kopru, nad Izolo, v Sečovljah ...

Spopad za VinaKoper je povezan tudi z dajanjem noge med vrata pri morebitnih nepremičninskih poslih na Obali v prihodnosti.

Kljub vsemu ima država dve ključni varovalki, ki preprečujeta, da bi družba VinaKoper prešla v roke nezaželenega kupca:

1. na deležu podjetja Adriafin (lastnik VinaKoper), ki je na prodaj, ima predkupno pravico Luka Koper. Ta ima pravico najmanj izenačiti najvišjo ponujeno ceno. Informacije o tem, ali bodo v Luki Koper izkoristili predkupno pravico, so različne.
   Glede na to, da Luka Koper že ima v lasti drugo polovico Adriafina, bi bilo to tudi ekonomsko smiselno, saj bi lahko pozneje iskala kupca za vse podjetje in zanj iztržila bistveno več. Po drugi strani je Istrabenz Luki Koper do zdaj že večkrat ponujal delež v odkup, a pri tem ni bil uspešen.
   Pomembno vlogo pri bi lahko odigral minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki že dalj časa snuje turistični holding, ki bo deloval pod okriljem države in bo združil ključne turistične zmogljivosti;
2. soglasje k prodaji bo morala dati tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima vpisano hipoteko na deležu v lasti Istrabenza.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net