Marko Jaklič, nekdanji predsednik uprave Vzajemne, bo moral svojemu nekdanjemu delodajalcu zaradi sklepanja škodljivih poslov izpred desetletja plačati več kot 400 tisoč evrov.
Tako so pred dnevi odločili na višjem sodišču v Ljubljani. Kot so pojasnili na Vzajemni, so bili uspešni v tožbi proti Jakliču in članu njegove ekipe Francu Henigmanu, v kateri so jima očitali negospodarno ravnanje pri naročanju odvetniških storitev.
Na Vzajemni so dodali, da zadeva še ni povsem končana, saj imata Henigman in Jaklič pravico do vložitve revizije na vrhovno sodišče. Pričakovati je mogoče, da bo Jaklič to pravico tudi izkoristil.
Enako je namreč naredil že v primeru odškodninske tožbe, ki jo je Vzajemna dobila konec lanskega leta in v kateri je od Jakliča in Henigmana iztožila 800 tisoč evrov. Zahtevala je povračilo sredstev, ki naj bi jih za tako imenovani projekt Drugo mnenje neupravičeno izplačala podjetju Maat srčnega kirurga Boruta Geršaka.
"Nisem v Sloveniji. Obrnite se na mojega odvetnika," je bil kratek Jaklič.
Zasegli so mu 16 let starega iveca dailyja
Na Vzajemni so potrdili, da proti Marku Jakliču že vodijo postopke izterjave iztoženih sredstev. Koliko premoženja so mu do zdaj zasegli, ne razkrivajo. Po dostopnih informacijah pa so bili pri izterjavi vse prej kot uspešni.
Ena od redkih stvari, ki so mu jih odvzeli, je nekaj tisoč evrov vredno tovorno vozilo znamke Iveco Daily. To so mu po naših podatkih zasegli konec lanskega leta, prek okrajnega sodišča v Ljubljani pa dosegli tudi njegovo prodajo na javni dražbi.
Zadnji dan v maju je bil okoli 16 let star kombi na prodaj po izklicni ceni 2.500 evrov, vendar kupca zanj niso našli. Izvršitelj Goran Ivković, ki je v imenu sodišča vodil dražbo, še ne ve, kdaj bo razpisal novo, na kateri bi vozilo prodajali po nižji ceni. Odločitev o tem bo morala sprejeti Vzajemna kot upnica.
Dražba je bila sicer na Mesarski v Ljubljani, kjer so stanovanja višjega cenovnega razreda. Ena od manjših enot, v kateri ima svoje stalno prebivališče prijavljeno Marko Jaklič, je v lasti njegove žene Andreje Jaklič. Ta mu je pomagala tudi pri umikanju premoženja pred Vzajemno.
Hiša, počitniška hiša in gozdovi v lasti žene
Že pred časom, ko je izvedel, da je Vzajemna proti njemu vložila za več milijonov evrov odškodninskih tožb, je Marko Jaklič nanjo prepisal skoraj vse svoje nepremičnine in jih s tem zaščitil pred upniki in zasegom. Hkrati si je s pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka zagotovil, da jih še naprej nemoteno uporablja.
Še pred prepisom lastništva je Marko Jaklič poskušal nepremičnine zaščititi z zemljiškim dolgom, ki so ga pred njim izkoristili številni toženi in ovadeni menedžerji. Zaradi množičnih zlorab se je država odločila, da ta institut zavarovanja dolga preprosto ukine.
Z vsemi temi manevri je pred upniki in zasegom rešil:
- družinsko hišo na Vrhovcih v predmestju Ljubljane,
- počitniško hišo z bazenom v kraju Selo nad Polhovim Gradcem,
- le nekaj kilometrov oddaljeno kmetijo s senikom v Setniku,
- več kot 33 hektarjev zemljišč, predvsem gozdov, ki so v okolici počitniške hiše in kmetije.
Skupaj s še nekaj zemljišči na vzhodu Ljubljane je ocenjena vrednost prepisanega premoženja krepko več kot milijon evrov.
Jaklič je očitke, da je šlo za zavarovanje premoženja pred upniki v preteklosti zavračal. Zatrjeval je, da je šlo za "razdelitev skupnega premoženja", ki sta ga z Andrejo Jaklič, sicer izredno profesorico na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ustvarjala med zakonom.
"Kar je bilo pridobljeno v Sloveniji, je njeno, kar je v tujini, pa moje," je zatrdil Jaklič. Na hrvaški obali ima v lasti več vil, tudi na otoku Korčula.
Tožbe vlagal Kidrič, zanje porabili že 800 tisoč evrov
Zdravstvena zavarovalnica je proti Marku Jakliču vložila vrsto odškodninskih tožb, v katerih je od svojega nekdanjega predsednika uprave zaradi naročanja nepotrebnih storitev in oškodovanja družbe zahtevala plačilo več milijonov evrov.
Na Vzajemni so nam pojasnili, da so v letih od 2009 do 2011 proti nekdanjim članom uprave vložili 13 odškodninskih tožb. Od tega jih je 11 že končanih. Koliko od tega so jih dobili, proti komu natanko in koliko denarja so izterjali, na Vzajemni ne povedo.
Vzajemna v obdobju, ko je njeno izredno upravo vodil Dušan Kidrič, ni vlagala samo proti upravi Marka Jakliča, ampak tudi proti njegovemu nasledniku Boštjanu Averju in članoma uprave Petru Pustatičniku in Davorju Hvali. Za pravdanje je Vzajemna do zdaj porabila okoli 800 tisoč evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net