Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so danes zjutraj na podlagi sodnih odredb začeli izvajati hišne preiskave v slovenskih bolnišnicah in pri pravnih osebah ter tudi v stanovanjskih prostorih na območju več policijskih uprav (Ljubljana, Maribor in Celje).
Kriminalisti v hišnih preiskavah iščejo dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril v povezavi s postopki javnega naročanja nabave medicinskega materiala. Predkazenski postopek poteka zoper deset fizičnih in dve pravni osebi, za očitana kazniva dejanja pa jim grozi kazen zapora od treh mesecev do petih let.
Osumljena oseba je v imenu dveh ljubljanskih podjetij, ki sta v obdobju od 2008 do 2016 dobavljali medicinski material trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu nabavniku kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave medicinskega materiala (žilne opornice), dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine.
Po naših informacijah gre za podjetji Vasc-Med in Animus, ki sta v lasti podjetnika Mirka Gašparića. V letih od 2009 do danes sta s posli za največje bolnišnice v državi skupaj ustvarili več kot štiri milijone evrov prihodkov.
Po do sedaj zbranih ugotovitvah znaša premoženjska korist, ki so si jo osumljeni pridobili, okoli 100.000 evrov, vendar to še ni dokončni znesek.
Ministrstvo: sprejeli smo številne ukrepe za zmanjšanje korupcije
Na ministrstvu za zdravje niso uradno seznanjeni o preiskavah v nekaterih slovenskih bolnišnicah, zato jih niso komentirali.
"Na ministrstvu za zdravje smo zavezani k ničelni toleranci do korupcije. V preteklih letih smo tako na tem področju sprejeli številne ukrepe," so povedali. Pri projektih, kjer sodelujejo tuji strokovnjaki, predvsem s področja zdravstva, so uvedli možnost prijave navzkrižja interesov in v takih primerih izločitev teh posameznikov iz sodelovanja oziroma odločanja.
Skupaj z združenjem javnih zdravstvenih zavodov so vzpostavili Intravizor, zbirko podatkov o cenah 90 tisoč zdravil, materialov in medicinskih pripomočkov. Z ministrstvom za javno upravo izvajajo tudi skupna javna naročila zdravil in medicinskih pripomočkov in na ta način zmanjšujejo korupcijska tveganja.
Zdravnik s podjetjem Stent s.p.
Da pri njih poteka preiskava, so potrdili v obeh največjih slovenskih zdravstvenih ustanovah. V UKC Maribor preiskujejo štiri osumljene zdravnike v zvezi z žilnimi opornicami. V UKC Ljubljana sta po naših informacijah med drugim osumljena nekdanji vodja katetrskega laboratorija Darko Zorman in njegov naslednik Matjaž Bunc.
Matjaž Bunc ima že vrsto let podjetje Bunc Kardiologija. Največ prihodkov, tudi 87 tisoč evrov na leto, je ustvarjalo pred izbruhom afere s stenti, v lanskem letu pa zgolj še 18 tisoč evrov. Ima tudi status samostojnega podjetnika. Koliko prihodkov ustvari, uradno ni znano. Matjaž Bunc je sicer brat evropske komisarke Violete Bulc.
Status samostojnega podjetnika je imel tudi nekdanji predstojnik kardiologije v UKC Maribor Vojko Kanič, ki naj bi bil prav tako osumljen. Poimenoval ga je kar Stent s.p., ugasnil pa ga je v času, ko je izbruhnila afera s stenti.
Vojko Kanič je pred preiskovalno komisijo priznal, da se je pogosteje udeleževal kongresov na stroške dobaviteljev. Med izobraževanji so bili tudi seminarji, ki so jih plačevali dobavitelji žilnih opornic, med drugim Johnson & Johnson in Mark Medical. Na potovanjih so ga spremljali tudi njegovi družinski člani, med njimi soproga in zdravnica v UKC Maribor Zlata Kanič.
Odkar se je začelo razčiščevanje domnevnih nepravilnostih pri nabavi žilnih opornic, se je njihova cena v UKC Ljubljana s 1400 evrov znižala na 180 evrov, s čimer so privarčevali 13 milijonov evrov.
Kartelna dogovarjanja in podkupnine
Nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic je nedavno v končnem poročilu potrdila preiskovalna komisija državnega zbora.
Spomnimo na nekaj najpomembnejših ugotovitev, do katerih je prišla komisija. Odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi oškodovali javna sredstva, delovali nezakonito, netransparentno in negospodarno, med dobavitelji naj bi prihajalo do kartelnih dogovarjanj in dajanja podkupnin.
Zaradi tega so naznanili sume storitev kaznivih dejanj zoper:
- Bojana Urana, nekdanjega vodjo nabave v ljubljanskem UKC,
- Darka Zormana, nekdanjega vodjo katetrskega laboratorija v UKC Ljubljana,
- Matjaža Bunca, sedanjega vodjo katetrskega laboratorija,
- Vojka Kaniča, nekdanjega predstojnika kardiologije v UKC Maribor,
- Petra Weissenssteinerja iz UKC Maribor,
- Dragana Kovačiča, predstojnika kardiološkega oddelka celjske bolnišnice,
- Simona Vrhunca, nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana, in
- Gregorja Pivca, nekdanjega direktorja UKC Maribor.
Komisija je pristojnim organom še predlagala, da se raziščejo tudi morebitni sumi kaznivih dejanj odgovornih in nekdanjih odgovornih oseb v sedmih podjetjih, dobaviteljev medicinskega materiala: Mark Medical, Bormia, Vasc-Med, Animus, Kastor M. D. in Salus ter KB 1909.
Leta 2013, ko je izbruhnila afera, je imel Mark Medical kar 74-odstotni delež na trgu žilnih opornic. Da je nekaj hudo narobe, je pokazal javni razpis na UKC, kjer se je pojavil poljski dobavitelj stent istega proizvajalca (Abbot). Poljski konkurent jih je ponudil po ceni 477 evrov z DDV, medtem ko jih je Mark Medical prodajal za 977 evrov. Slovensko podjetje je nato spustilo ceno na 615 evrov.
Milojka Kolar Celarc, Harij Furlan, Borut Miklavčič ...
Člani in članice preiskovalne komisije so ugotovili tudi, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu.
Iz dodatno pridobljenih gradiv in izvedenih dokazov pa ugotavljajo, da naj bi bila aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov storitve kaznivih dejanj iz položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.
Preiskovalna komisija v končnem poročilu med drugim tudi predlaga, da se raziščejo sumi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jemanja podkupnine za Harija Furlana, vodjo Specializiranega državnega tožilstva. Opozicija je namreč Furlanu očitala, da bi lahko posli njegovega brata Aleša Furlana z bolnišnico v Šempetru pri Gorici vplivali na delo tožilstva pri pregonu korupcije v zdravstvu.
Po mnenju komisije bi se morali raziskati tudi sumi kaznivega dejanja dajanja podkupnine Borutu Miklavčiču, nekdanjemu ministru za zdravje v vladi Boruta Pahorja, in sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi za dr. Petra Weissenssteinerja, ki je bil zaposlen v UKC Maribor.
Komisija je še ugotovila, da naj Agencija za varstvo konkurence ne bi delovala skladno z zakonom o omejevanju konkurence in v preteklosti ni naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
