Slovenska komunalna podjetja, ki pri prečiščevanju odpadne vode na leto ustvarijo okoli 80 tisoč ton blata, veliko večino pa ga izvozijo v sežig ali kompostiranje v sosednje države, bi lahko imela že čez nekaj mesecev velike težave, kam z njim.
Na Madžarskem je namreč v zadnjih tednih izbruhnila afera. Domača javnost je tudi po zaslugi opozicije izvedela, da je Madžarska postala evropsko stranišče. V javnosti so začele krožiti fotografije kolon tovornjakov, polnih blata, ki čez mejo prihajajo na Madžarsko in ga odlagajo na najmanj dveh lokacijah blizu Budimpešte.
Gre za nekdanje rudnike, ki so jih njihovi lastniki, lokalni podjetniki, nekateri tudi blizu vladajoči stranki Fidesz Viktorja Orbana, preoblikovali v obrate za predelavo odpadkov. Kljub temu je Orbanova vlada pred prihajajočimi lokalnimi volitvami stopila v bran ljudstva in okolja. Napovedala je, da bo prenehala podaljševati dovoljenja in s tem omejila uvoz blata. O tem so v ponedeljek prejšnji teden tudi uradno obvestili Evropsko komisijo in vse sosednje države.
Madžarski politik iz vrst opozicije je v začetku avgusta fotografiral tovornjake, ki iz Slovenije na Madžarsko prevažajo komunalno blato. Od tedaj si tudi prizadeva priti do več informacij o dogajanju, a neuspešno.
Če bo madžarska vlada uresničila grožnje in prepovedala posel, ki je za nekatere posameznike vse bolj donosen, bo povzročila resne težave ne le Hrvaški in Italiji, ki na Madžarsko že leta pošiljata ogromne količine komunalnega blata, ampak tudi Sloveniji.
Na Madžarsko pošljemo najmanj 30 tisoč ton blata
Po informacijah, ki smo jih v zadnjih tednih dobili od naših virov na Madžarskem in slovenskega ministrstva za okolje in prostor, na Madžarskem vsako leto konča najmanj 30 tisoč ton slovenskega blata, izvožene količine pa se neprestano povečujejo.
Dovoljenje za pošiljanje blata na Madžarsko imata trenutno dve slovenski podjetji: Saubermacher Slovenija, ki je del istoimenskega avstrijskega velikana, in Gorenje Surovina RECE, ki ga je pred nekaj meseci prevzel trgovec s sadjem Izet Rastoder. Slovensko blato že od leta 2015 izvažata v dva večja obrata. Prvi je v mestu Székesfehérvár blizu Budimpešte, drugi pa v zgodovinskem mestecu Pápa-Tapolcafő.
V podjetju Gorenje Surovina RECE, kjer naj bi imeli dovoljenja za prevoz blata na Madžarsko do maja prihodnje leto, za zdaj še niso zaskrbljeni in krizo označujejo za pretirano. Drugače je pri Saubermacherju, kjer poskrbijo za glavnino slovenskega blata, njihova dovoljenja pa se po neuradnih podatkih iztečejo pred koncem leta, zadnje v novembru.
Dnevno bi nam ostajalo več kot 100 ton blata
Če jim Madžarska ne bo podelila novih dovoljenj, ne bodo več mogli izpolnjevati pogodb s slovenskimi komunalnimi podjetji in prevzemati blata. Ta bodo morala praktično čez noč poiskati novo rešitev, na primer skladiščenje blata, kar bo močno povečalo njihove stroške prevzema tovrstnih odpadkov.
Od septembra, ko se iztečejo prva dovoljenja, bi lahko pri nas ostajalo od 120 do 140 ton tega blata na dan. S prihodnjim letom, ko se iztečejo vsa obstoječa dovoljenja, pa bi morala Slovenija najti alternativo za vse blato.
V Saubermacherju, ki ga vodi Andrej Gomboši, se zato v zadnjih tednih aktivno ukvarjajo s to problematiko. "Ker smo trenutno šele na stopnji priprave analize in akcijskega načrta ukrepanja znotraj podjetja, vam v tej fazi žal ne moremo odgovoriti še nič konkretnega," so bili skopi s pojasnili.
Ali sploh lahko odstopijo od pogodb s komunalnimi podjetji in kaj bodo v nasprotnem primeru naredili? "Vsekakor vam zagotavljamo, da bomo poskušali storiti vse, kar bo v naši moči, da se vsa zadeva uredi tako, da bo način zadovoljiv za vse vpletene," so povedali.
"Vedeli smo, da bo na Madžarskem izbruhnilo"
V Sloveniji predelamo približno 10 tisoč ton blata, največ ga prevzamejo v Celju in Anhovem, kjer sta sežigalnici komunalnih odpadkov, nekaj pa ga uporabijo tudi v kmetijstvu. "Večina blata konča na Madžarskem," poudarja Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Kot kaže, v regiji ni prostih obratov, kamor ga bi lahko preusmerili. "Vse zmogljivosti v regiji so polne, tudi sežigalnice so zapolnjene z odpadno plastiko," je pojasnil Zupanc. Zato je Madžarska za številna naša komunalna podjetja pomenila prikladno rešitev. "A smo vedeli, da bo na Madžarskem prej ali slej izbruhnilo. Če ne zdaj, pa čez štiri leta."
Ena od verjetnih posledic pomanjkanja zmogljivosti je tudi rast stroškov predelave blata, ki so se že v zadnjih letih drastično povečali. "Še pred nekaj leti so komunalna podjetja plačevala od 60 do 65 evrov na tono blata, na zadnjih razpisih pa je cena že presegla 100 evrov na tono," je povedal Zupanc.
Direktor zbornice komunalnih podjetij se zaveda, da so na Madžarskem pred vrati lokalne volitve, a ne verjame, da bi Orbanova vlada požrla besedo. Sklep o omejitvi uvoza komunalnega blata so namreč sprejeli celo na seji vlade.
Iz blata bi lahko pridobivali dragoceni fosfor
Najboljša rešitev bi bila, da bi Slovenija sama poskrbela za tovrstne odpadke, poudarja Zupanc. Blato iz odpadnih voda bi lahko pomenilo pomemben vir fosforja, ki ga v naravi primanjkuje in ga uporabljajo v kmetijstvu in industriji.
V blatu iz čistilnih naprav je namreč do dva odstotka fosforja in bi kot znova pridobljen lahko postal zanesljiv vir fosforja. "Nemčija je šla že tako daleč, da imajo v zakonodaji predpisano po letu 2029 ponovno pridobivanje fosforja iz blata čistilnih naprav," je za revijo EOL povedala dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda.
"Obrate, v katerih bi predelovali blato, je mogoče zelo hitro postaviti. To ni nobena težava. Zataknilo bi se pri dovoljenjih," je opozoril Zupanc. Toda če lahko država poskrbi za tujo naložbo, kot je Magna, in je pomembna za državo, pri vprašanju komunalnega blata ne bi smelo biti dvoma.
"Madžarskega ministra smo zaprosili za sestanek"
Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Simon Zajc, so madžarskega ministra že zaprosili za takojšnji sestanek.
V dopisu, ki so ga prejeli v začetku tedna, je sicer Madžarska zaprosila Slovenijo za "stališče do namere (o omejitvi uvoza blata, op. p.) s poudarkom na prikazu posledic zmanjšanja uvoza te vrste odpadka". "Slovenija pripravlja odgovor," so pojasnili na ministrstvu.
"Zakonodaja dopušča več možnosti ravnanja z blatom iz čistilnih naprav (odvisno od lastnosti in onesnaženosti), od izvajalca obdelave pa je odvisno, kako bo ravnal z njim. Aerobna in anaerobna obdelava blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav ter uporaba na kmetijskih zemljiščih sta brez dvoma z ekonomskega in tudi okoljskega vidika dolgoročno najboljši rešitvi ravnanja z blatom iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav," so mnenja na ministrstvu.
Kje bi moralo končati blato
Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov iz leta 2016 predvideva, da bo:
- najmanj 30 odstotkov blata obdelanega v kompostarnah ali bioplinarnah (ki so sicer namenjene tudi obdelavi ločeno zbranih bioloških odpadkov) in
- največ 70 odstotkov blata obdelanega v napravah za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
