Minister za notranje zadeve Aleš Hojs ne skriva, da mu protestniki, ki se že nekaj mesecev vsak petek zbirajo na ulicah slovenskih mest, niso po volji. Policijo je večkrat javno pozval, naj proti njim odločneje ukrepa. Danes razkrivamo, da gre pri tem še veliko dlje.
V času protestov namreč Hojs obiskuje prostore Operativno-komunikacijskega centra (OKC) policije na Prešernovi cesti v Ljubljani. Po naših informacijah naj bi Hojs v štabu skušal v določenem delu usmerjati delo policije med protesti. V tem primeru bi šlo za hujšo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki strogo prepoveduje vmešavanje ministrov v policijsko operativo. Policija je namreč organ, ki je pravno, kadrovsko in organizacijsko ločena od ministrstva za notranje zadeve. Hojs lahko tako zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije, ne sme pa ji odrejati načina dela.
Hojs obiskov ne zanika. "Lahko potrdim, da sem bil tam večkrat in da so me bili policisti vedno veseli. Vsaj tako so kazali," je poudaril. Na vprašanje, ali je osebno nadzoroval operativno delo OKC in katera navodila je ob teh obiskih dajal uslužbencem policije, ni neposredno odgovoril. "Osebno sem spremljal delo policije na mnogih lokacijah po vsej Sloveniji," je poudaril Hojs.
So bili policisti strožji, ker so poslušali Hojsa?
Po podatkih, ki smo jih do zdaj pridobili od Policijske uprave Ljubljana, je Hojs prostore OKC obiskal najmanj dvakrat. Prvič je tja prišel v petek, 29. maja, ob 17h45, torej tik pred začetkom protestov. Štab je obiskal skupaj z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Antonom Travnerjem in namestnikom Jožetom Senico. Takratni protesti so bili že šesti v času Janševe vlade. Medtem ko se je tisoč kolesarjev vozilo na območju okrog ograjenega Trga republike, jih je le nekaj sto metrov stran skozi monitorje v štabu policije opazovala Hojs , ki ga je zapustil tri minute pred sedmo uro zvečer.
Tistega večera so se policisti do protestnikov obnašali drugače kot pred tem. Če so do takrat proteste spremljali večinoma mirno, so 29. maja začeli izrekati globe. Položnice so dobivali ljudje, ki so po oceni policistov nosili transparente z domnevno žaljivimi vsebinami. Množica se je na to odzivala z glasnimi žvižgi in vzklikanjem "smrt fašizmu, svoboda narodu". Že pred tem so policisti oglobili Jašo Jenulla in več drugih protestnikov, ki so s kredo pisali na pločniku pred sedežem stranke SMC.
So bili policisti takrat prvič strožji do protestnikov, ker so sledili Hojsovim navodilom?
Zagotovo si Hojs že od izbruha protestov želi trše roke policije. Konec aprila je tako policijo pozval, naj za "prepoznavanje sodelujočih na protestnih shodih uporabi vse javno objavljene slike iz medijev in socialnih omrežij". V tem primeru jih ne bi obravnavala kot storilce prekrškov, ampak kaznivih dejanj. To je sprožilo oster odziv informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Mediji SDS sicer že dlje časa objavljajo fotografije posameznih protestnikov, ogromno časa in energije pa porabijo za ugotavljanje njihove identitete.
Zakaj Hojsa niso zmotili neonacisti
Enako vnet je Hojs pri izrekanju glob. Naslednje jutro po prvem obisku OKC je namreč na družbenem omrežju twitter objavil sliko policista, ki z rokami drži Jašo Jenulla. Zapisal je, da gre za "sina prvorazrednih, ki si domišlja, da bo lahko v nedogled provociral in žalil policijo". "Plačevanje kazni mu očitno ni problem!" je zmagovito ugotavljal Hojs.
Prostore štaba v OKC Ljubljana je Hojs vnovič obiskal v sredo zvečer, 24. junija, ob 23. uri. To je bilo po proslavi dneva državnosti, ki so jo prav tako spremljali protesti. Govor predsednika republike Boruta Pahorja je z megafonom prekinil raper Zlatko Čordić. Velik del Ljubljane je bil ograjen, kar je zgrozilo marsikaterega meščana. Medtem ko so protestniki na Prešernovem trgu organizirali alternativno proslavo, so jih tam prvič pričakali člani neonacistične organizacije Blood & Honour, oblečeni v rumene jopiče. Prišli so podpreti vlado in izzivati protestnike. Vzklikali so žaljiva gesla in poizkušali s hrupom motiti govorce.
Tudi tu pade v oči ravnanje policije, ki neonacistov ni popisala ali oglobila, četudi je eden od njih desnico stegnil v nacistični pozdrav. Do fizičnih incidentov ni prišlo, saj je manjši skupini neonacistov dostop do množice protestnikov preprečeval kordon policistov.
Domnevati gre, da Hojs v OKC ni prišel zaradi neonacistov. Enako kot po prvem obisku je tudi tokrat drugo jutro na Twitterju delil svoje vtise o delu policije. Največjo grožnjo ni zaznal v stegnjeni desnici in drugih neonacističnih simbolih na Prešernovem trgu, ampak v "anarhistih", ki da so želeli vdreti na prizorišče državne proslave na Kongresnem trgu. "Varnostne ocene policije so se izkazale za pravilne," je tokrat ugotovil Hojs.
Hojs bi z navodili policistom prestopil mejo zakonitega
Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da so Hojsu ob prvem obisku "predstavili delo glede varovanja javnega shoda na območju mesta Ljubljane in delo OKC. Nato naj bi se Hojs odpravil na ogled prostorov. "Zaradi starosti zgradbe in naših prostorov že nekaj let izpostavljamo težnje po selitvi v novejše prostore, oziroma se zavzemamo za izgradnjo nove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni primerni pogoji za delo uprave, tako da smo ob tej priložnosti ministra s tem ponovno seznanili," so pojasnili
"Ob drugem krajšem obisku (Hojs je takrat prišel na OKC brez Travnerja, op. a.) pa se je minister policistom, ki so skrbeli za vodenje varovanja državne proslave in uslužbencem OKC
zahvalil za opravljeno delo," so dejali na policijski upravi Ljubljana.
"Vsa moja pooblastila so javno objavljena," je Hojs odgovoril na vprašanje, zakaj obiskuje OKC in na podlagi katerih pooblastil. Toda z neposrednimi navodili policistom bi pooblastila krepko prekoračil. Prestopil bi namreč mejo, ki politiko ločuje od policije. Predstavitev dela ministru za notranje zadeve je nekaj običajnega, saj smo organ v sestavi tega ministrstva. V razgovorih ob obisku minister ni podal nobenih navodil," poudarjajo na policiji.
"Minister za notranje zadeve ima pravico biti obveščen o dogajanju v policiji. O tem ga ponavadi seznanja generalni direktor policije. Nikakor pa ne sme policistom dajati neposrednih ukazov, odredb ali navodil za opravljanje nalog. Meja je jasna. Politika lahko daje strateške smernice policije, ne sme pa se vmešavati v policijsko stroko," je jasen dr. Branko Lobnikar, predavatelj na fakulteti za varnostne vede univerze v Mariboru.
S to ločnico je imela politika v Sloveniji vedno težave, še posebej desni politični pol, opozarja dr. Lobnikar. Novembra 2006, v času prve Janševe vlade, je tedanji notranji minister Dragutin Mate v dolenjski vasi Ambrus med posredovanjem policije proti protestnikom vzel v roke megafon in jim obljubil, da se družina Strojan ne bo več vrnila. Zaradi tega se je s položaja moral posloviti tedanji direktor ljubljanske policijske uprave Branko Slak, zamajal pa se je tudi položaj prvega moža policije Jožeta Romška.
"To je enako, kot bi se minister za zdravje vtikal v posamezne kirurške operacije, minister za izobraževanje pa v delo posameznih učiteljev v razredu. Politika rada policiji odreka strokovnost. Od vodstva policije je odvisno, v kolikšni meri se upa temu upreti," dodaja Lobnikar.
Od leta 1998, ko je začel veljati nov zakon o policiji (zamenjal je star zakon o notranjih zadevah), se je ta meja premikala – bolj ali manj vedno na škodo policije. Še leta 2002 je bilo tedanje vodstvo policije javno kritično do vtikanja ministrstva v razpis za nakup policijskega čolna. Slabo desetletje pozneje, v času druge Janševe vlade, je tedanji notranji minister Vinko Gorenak javno napovedal hišne preiskave pri družini Janković. Ko je policija opravila svoje delo, se je že veselil "tega, kar šele prihaja".
Gorenak je danes državni sekretar v Janševem kabinetu. V zadnjih dneh pa se ga je omenjalo med kandidati za novega notranjega ministra, a bo na tem položaju očitno še nekaj časa ostal Hojs.
