V Šoštanj bi uvažali indonezijski premog. Kaj bo rekel minister Leben?

Ko so v Šoštanju pripravljali in gradili šesti blok tamkajšnje termoelektrarne (Teš 6), so snovalci tega 1,41 milijarde evrov vrednega projekta poudarjali, da bo namenjen reševanju premogovništva v Velenju. Izkazalo se je nasprotno. Medtem ko so v Premogovniku Velenje že lani napovedali znižanje števila zaposlenih za 200 ljudi, zdaj v Teš načrtujejo, da bi kurili tudi premog iz tujine.

A brez soglasja agencije za okolje (Arso) ne bo šlo. Tam so nam potrdili, da so od Teš konec leta prejeli prijavo za spremembo vrste goriv na dveh kurilnih naprav v elektrarni: na novem 600-megavatnem bloku 6 in starem bloku 5.

Medtem minister za okolje in prostor Jure Leben ocenjuje, da "je pred nami gotovo odločitev o prihodnosti Teš", a sprejeti jo bo morala vsa vlada. Po njegovem osebnem mnenju pa bi bilo pred tem "treba raziskati ozadje gradnje tega obrata, ter količine in kakovost premoga, in sicer kot je bilo opredeljeno v poslovnih načrtih za projekt".

Kaj bo odločila agencija za okolje?

"Upravljavec (Teš, op. a.) načrtuje rezervne dobavitelje goriva. Arso v prijavi preverja kakovost, sestavo in vrsto premoga, ker to vpliva na pogoje, ki jih Arso določi v okoljevarstvenem dovoljenju," so nam pojasnili na agenciji za okolje, ki jo po nedavnem odstopu dolgoletnega direktorja Joška Kneza začasno vodi Gregor Sluga.

Veljavno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Teš dobila leta 2010, torej v obdobju vlade Boruta Pahorja, določa, da lahko elektrarna za proizvodnjo električne energije kuri le lignit, ki ga kopljejo rudarji Premogovnika Velenje.

Vsako nameravano spremembo v delovanju elektrarne, med katere spada tudi nova vrsta premoga, mora Teš po zakonu o varstvu okolja najprej prijaviti agenciji za okolje. Ta s sklepom odloči, ali gre za večjo ali manjšo spremembo v delovanju. Če bo pri Teš ocenila, da gre za večjo spremembo, bodo morali v Šoštanju na novo pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Na Arsu napovedujejo, da bodo sklep izdali predvidoma februarja. Šele po tem, ko bo pravnomočen, bo lahko Teš vložila vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.

Desetletje načrtov o uvozu premoga

Prijava na agencijo za okolje je zadnja faza uresničitev načrtov o uvažanju premoga, na katere so se v Šoštanju pripravljali že od samega začetka gradnje Teš 6.

Že leta 2007 je tedanje vodstvo Teš na čelu z Urošem Rotnikom v pogodbi z Alstomom, francoskim dobaviteljem tehnološke opreme, predvidelo najmanj šestodstotno mešanje velenjskega lignita s premogom iz Indonezije. To so dovoljevale tudi tehnične značilnosti novega bloka, pri čemer so v Teš ta podatek več kot tri leta prikrivali javnosti.

Že takrat so v Teš predvideli od šest- do osemodstotno mešanje lignita s premogom iz Indonezije. V tem primeru bi TEŠ letno moral uvoziti od 170.000 do 200.000 ton premoga. To bi družbo – odvisno od kurilne vrednosti premoga – pri ceni šest evrov na gigadžul letno stalo do dvajset milijonov evrov.

V obdobju priprave projekta je nadzorni svet Teš vodil pokojni Ivan Atelšek, ki je bil že v devetdesetih letih povezan z uvozniki indonezijskega premoga. Kljub temu so v Teš ves čas poudarjali, da je glavni razlog za gradnjo šestega bloka reševanje delovnih mest v Premogovniku Velenje.

Da ni bilo tako, je postalo jasno že pred začetkom polnega obratovanja novega bloka. Že leta 2014 je Teš agencijo prvič zaprosila za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ki bi ji dovolila mešanje velenjskega lignita s sorodnimi ligniti in rjavim premogom iz tujine v deležu do desetih odstotkov.

Odpira se okno priložnosti za uvoznike premoga

Pri tem v Šoštanju niso bili uspešni. Čeprav je agencija v zadnjih letih trikrat spremenila dovoljenje, je kot edini dovoljeni energent ostal lignit. V Teš sicer ves čas poudarjajo, da gre zgolj za "preventivno rezervno zasilno možnost, če bi se zgodil izpad oskrbe iz Premogovnika Velenje".

Zdaj se okno priložnosti za uvoznike premoga, ki so imeli vedno pomembno vlogo v domači energetiki, očitno dokončno odpira. Gre za posel, ki slovi po visokih provizijah in dobičkih, za katerega so se v preteklosti spopadali vplivni igralci. Že v devetdesetih letih je v Sloveniji izbruhnila afera z indonezijskim premogom v Ljubljani, ki ga je dobavljala družba Impakta. Pozneje so pri tem poslu ugotovili vrsto nepravilnosti.

Lani novembra so v Premogovniku Velenje javno priznali to, o čemer se je govorilo že dlje časa – da lignita za delovanje Teš v prihodnjih letih ne bo dovolj, s čimer se je dokončno potrdilo, da so bili velenjski rudarji le izgovor za gradnjo novega bloka. Že leta 2020 tako ne bo pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje, zaradi zniževanja stroškov pa so v premogovniku napovedali znižanje števila zaposlenih za 200.

V istem času so v Teš začeli priprave na nakup naprave za iztovarjanje premoga. "Razmišljamo o vseh razpoložljivih in dopustnih možnostih za zagotavljanje stabilnega delovanja elektrarne tudi v prihodnje. O alternativnih virih premoga se je razmišljalo že v preteklosti," so pojasnili novembra lani.

"Tudi indonezijski premog bi prišel v poštev"

"Prijava ne pomeni, da želimo kuriti uvoženi premog oziroma da bomo to storili," nam je zatrdil odhajajoči direktor Teš Arman Koritnik in dodal: "Proučujemo le različne mogoče scenarije za premoge, ki bi jih lahko primešavali, če bo kurilnost upadla pod vrednosti iz OVD."

To se ne bi smelo zgoditi kmalu – vsaj po uradnih podatkih, ki se v zgodbi o Teš dokazano lahko tudi spreminjajo. Tako lahko elektrarna v skladu z dovoljenjem kuri lignit s kalorično vrednostjo od 9,5 do 11 gigadžulov na tono premoga. V velenjskem rudniku so za lani napovedovali povprečno kalorično vrednost v višini 10,6 gigadžula na tono. To pa je pomenilo, da so morali za isto količino energije odkopati dobrih 300 tisoč ton več premoga kot v letu 2017.

Indonezijski premog v Slovenijo od leta 2017 uvaža nizozemska energetska korporacija Vitol, ki je posel odkupila od Gorenja. Dobavlja ga ljubljanski Energetiki. Letna vrednost pogodbe za uvoz približno 440 tisoč ton rjavega premoga znaša okrog 26 milijonov evrov, velja pa do leta 2022, ko naj bi se Ljubljana dokončno prenehala ogrevati na premog.

V Sloveniji z Vitolom sodeluje poslovnež in nekdanji diplomat Ivan Pušnik. Pred časom je za Finance dejal, da "je to za Vitol mala pogodba, bolj noga med vrati za večje posle". Med drugim jih zanima gradnja plinsko-parne enote v Ljubljani.

O Teš 6 se bodo odločali tudi v luči podnebnih sprememb

Dokončna odločitev o prihodnosti Teš 6, ki jo je na vladni ravni napovedal minister Jure Leben, bo sprejeta tudi v luči slovenske politike do podnebnih sprememb.

Leben je med podnebnim vrhom v Katovicah obljubil "ambiciozen in zgleden pristop Slovenije k reševanju problematike podnebnih sprememb". "To vključuje drzno politiko glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov tako na področju energetike, prometa, kmetijstva kot ravnanja z odpadki. Politika, vključno z Energetsko-podnebnim načrtom in Dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050, bo temeljila na znanstvenih dognanjih poročila IPCC ter izračunih in analizah, ki jih trenutno pripravlja Institut Jožef Stefan," so poudarili na ministrstvu.

V obeh dokumentih bo opredeljeno tudi, kako se bodo izpusti do leta 2050 zmanjšali za 95 odstotkov v primerjavi z letom 1990. "Poudarek ministra bo tudi na povečanju porabe sredstev za podnebne ukrepe iz podnebnega sklada," so pojasnili na ministrstvu. Kot je znano, bo Teš po zdajšnjih načrtih družbe obratovanje končala leta 2054.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net