Po prvih podatkih je Finančna uprava RS (Furs) od zavezancev prejela 6430 izjav samo za vračilo mesečnega temeljnega dohodka. Koliko denarja bodo vrnili, ker so kršili po mnenju mnogih stroge in nejasne pogoje za pridobitev pomoči po interventnih zakonih, še ni znano.
Kot so nam pojasnili na Fursu, zaenkrat vedo le to, koliko izjav je bilo oddanih. Ne pa tudi, koliko različnih podjetij jih je oddalo in za koliko zaposlenih ter ali so pomoč uveljavljali zgolj za en mesec ali celotno obdobje epidemije. To bo jasno po tem, ko bodo pregledali izjave in izdali odločbe. Podjetja imajo nato 30 dni časa za vračilo državne pomoči.
Preberite še:
"Kaj nas uči država? Ne dela, ampak goljufanja"
Po dostopnih podatkih pa bi lahko mesečni temeljni dohodek vračal vsak deseti podjetnik. Na Fursu so nam pojasnili, da je v obdobju od marca do maja 2020 51.501 zavezancev prejelo 83,2 milijona evrov (v povprečju 1615 evrov na osebo oziroma podjetje). V času drugega vala, torej od oktobra do decembra, ko so se pogoji za pridobitev pomoči poslabšali, pa je 37.985 zavezancev prejelo 117,3 milijona evrov (v povprečju 3087 evrov). To pomeni, da bi lahko nekaj več kot 6400 podjetnikov moralo vrniti tudi več kot deset milijonov evrov.
Na Fursu so prejeli tudi na tisoče izjav za vračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Tega so delodajalci dobili za zaposlene, ki jim zaradi posledice epidemije niso mogli zagotavljati dela. Do vključno 18. marca 2021 je zavod za zaposlovanje v okviru tega ukrepa izplačal 445,4 milijona evrov, in sicer 31.217 delodajalcem za 212.164 zaposlenih. V povprečju torej 2100 evrov. Denar mora po prvih ocenah vračati najmanj petina delodajalcev. Na Fursu so namreč do sedaj prejeli 5941 izjav za vračilo. Poleg tega so dobili še 4798 izjav za vračilo oproščenih socialnih prispevkov za te zaposlene.
Oddanih je bilo tudi 747 izjav za vračilo tako imenovanih nekritih fiksnih stroškov, s katerim so si lahko mikro in mala podjetja pokrila do 90 odstotkov ustvarjene neto izgube. Na podlagi tega ukrepa je bilo 15.686 upravičencem v obdobju od oktobra do decembra lani izplačanih 133,9 milijona evrov, v povprečju okoli 8500 evrov na podjetje. Zaenkrat se je za vračilo odločilo vsako dvajseto podjetje.
Preberite še:
Ura resnica za vladne pravljice o reševanju delovnih mest
Vladne pravljice o reševanju podjetnikov
Še lani jeseni je vlada podjetnikom zatrjevala, da jim stoji ob strani. Minister za delo Janez Cigler Kralj se je javno hvalil, da so ohranili najmanj 300.000 delovnih mest. Toda danes podjetniki ugotavljajo, da jim država ni "krila hrbta". Ravno nasprotno, ne le, da je ustvarila gore novih predpisov, ki jim predvsem mali podjetniki niso bili kos. Medtem ko so se ministri hvalili, da pomagajo gospodarstvu preživeti in ohraniti čim več delovnih mest, so hkrati v drugem valu epidemije pogoje za pridobitev državne pomoči celo zaostrovali.
Na necenzurirano.si smo večkrat poročali o množici podjetnikov, ki ob oddaji davčnega obračuna, kar so morali storiti do konca aprila, ugotavljajo, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih je v interventnih zakonih določila vlada. V prvem valu je šlo za najmanj 10-odstotni upad, v drugem valu pa najmanj 20-odstotni upad prihodkov. Pri nekaterih vrednost prejete pomoči presega celo 10.000 evrov. Denar morajo vrniti, čeprav je delovanje nekaterih dejavnosti še vedno močno omejeno oziroma onemogočeno.
Državne pomoči pa ne vračajo samo podjetniki, ki so poslovali bolje od pričakovanj in pogojev v interventnih zakonih. Kot smo razkrili, so zaradi nesmiselnih pravil pomoč prisiljeni vračati tudi tisti, ki so zaradi korona krize poslovali bistveno slabše. Eni so sankcionirani, ker so morali na bolniško, drugi pa zato, ker niso delali na črno.
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in drugi predstavniki gospodarstva so zato vlado pozivali, naj pomaga podjetnikom in prepreči, da bili bi ti zaradi uspešnega poslovanja kaznovani še z vračanjem pomoči. Po anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je med epidemijo državno pomoč prejelo skoraj 60 odstotkov vprašanih podjetij. Od tega jo bo moralo kar 39 odstotkov vrniti. Vlada njihovih pozivov ni uslišala. Omilila je zgolj pogoje pri tistih, ki so širili poslovanje in dodatno zaposlovali.
Število izjav, oddanih na Furs, je zaenkrat precej nižje od prvotnih napovedi, vendar se lahko to še spremeni. Tudi zaradi visokih kazni, ki lahko doletijo podjetnike, če se ne bodo samoprijavili in bodo finančni inšpektorji pri pregledu odkrili, da ne bi smeli prejeti pomoči. "Podatki se še spreminjajo," poudarjajo na Fursu.
Preberite še:
Za delavce prejeli državne milijone, zdaj jih pošiljajo na cesto
